Povabilo k poletnemu projektu POLETAVCI-poletni bralci

Tudi letošnje leto naša Knjižnica Jurij Vega v projektu Mestne knjižnice Ljubljana Poletavci – poletni bralci in vabi vse otroke v starosti med 7 in 12 let, da si med poletnimi počitnicami, ki so dolge kar 68 dni, izberete 30 dni in vsak dan pol ure berete: knjige, časopisne članke, revije, stripe, turistične vodnike, recepte … V seznam bralnih dni vpišete, kaj ste prebrali.

Mama, oče, babica, dedek, starejši brat ali sestra, teta ali stric pa s svojim podpisom potrdijo, da ste res brali pol ure na dan. Dobite super navado in super nagrado: branje in majico, ki jo skupaj s priznanjem prejmete na zaključni prireditvi konec septembra.

Zgibanko in seznam bralnih dni dobite v knjižnici ali na internetni strani domače knjižnice. Lepo povabljeni k počitniškemu branju!

Pozor: ogenj ni igrača!

Med poletnimi počitnicami imajo otroci več časa za različne dejavnosti, tako doma kot na prostem. Ob tem je tudi več priložnosti, da se srečajo z nesrečami, med njimi tudi s požarom.

Da bi bili otroci pri vseh počitniških dejavnostih varni je pomembno, da jih poučimo o:

– nevarnosti ognja in vzrokih za nastanek požara,
– preventivnem ukrepanju in
– pravilnem ukrepanju ob požaru.

Kaj je požar
Požar je nenadzorovano širjenje ognja. Ob tem se razvijejo dim, vročina in strupeni plini, ki so nevarni za življenje in zdravje ljudi ter živali.

Trikotnik gorenja in gašenje
Za gorenje so potrebni trije elementi, ki tvorijo tako imenovani trikotnik gorenja. To so gorljiva snov, kisik in toplota. Če katerega izmed njih odvzamemo, bo gorenje prenehalo. Temu pravimo gašenje. Gasimo lahko s hlajenjem (odvzamemo toploto), dušenjem (odvzamemo kisik) ali odvzemanjem gorljive snovi (požar se nima več kam širiti).

Požarna varnost
To je varnost ljudi, živali in premoženja ob požaru. Še bolje pa je, če poskrbimo, da do požara sploh ne pride. Temu pravimo preventivno ukrepanje.

Preventivni ukrepi
Preventivni ukrep je upoštevanje znanja o tem, kako moramo ravnati, da ne bi povzročili požara. Nekaj pomembnih nasvetov:

  • električni vodniki in žice niso igrača, še zlasti so nevarni, če so poškodovani;
  • če kuhamo, nikoli ne zapuščajmo prostora, še zlasti, če je na štedilniku vroče olje;
  • sveče uporabljajmo zelo previdno, vedno jih postavimo na negorljivo površino, stojijo naj ravno in stabilno;
  • pirotehnična sredstva nam lahko ob nepravilni uporabi eksplodirajo v roki, iskre, ki nastanejo ob vžigu, pa lahko povzročijo požar;
  • prazne embalaže vnetljivih tekočin, kot so čistila, razredčila, laki in podobno, ter pršilk pod tlakom nikoli ne mečimo v ogenj;
  • če kurimo v naravi (piknik, kres ipd.), mora biti kurišče obdano z negorljivim materialom in dovolj oddaljeno od gozda ali posameznih dreves. Če je vreme suho in vetrovno, kurjenje raje opustimo.

Igra z ognjem
Z vžigalicami in vžigalniki se ne igrajmo. Takšno ravnanje je neodgovorno in nevarno. Tako ne ogrožamo le svojega življenja, temveč tudi življenje drugih ljudi. Še posebno pazljivo ravnajmo z odprtim ognjem:

  • na bencinski črpalki, ker so bencinski hlapi zelo vnetljivi;
  • v naravi ob suhem in vetrovnem vremenu, ker že nedolžna iskra lahko zaneti požar;
  • v prostoru, v katerem so prisotne nevarne snovi ali plinske jeklenke, ker lahko pride do eksplozije.

Kako se odzovemo, če izbruhne požar
Požar se lahko širi zelo hitro, zato je bistveno, da se odzovemo mirno, hitro in hkrati tudi pravilno, saj s tem lahko požar na začetni stopnji pogasimo tudi sami. Uporabimo gasilnik ali kako drugo priročno sredstvo.

Kako lahko sami pogasimo začetni požar
Če zaradi kakršnega koli vzroka vendarle zagori, lahko začetne požare manjšega obsega (npr. goreč predmet) pogasimo tudi sami z vsemi gasilnimi sredstvi, ki jih imamo pri roki, na primer z vodo, odejo, obleko, peskom, zemljo, vejami, lopato, metlo itn.

Gašenje z vodo je lahko tudi nevarno
Za pravilno in učinkovito gašenje je pomembno vedeti, kaj gori. Ali veste, da voda ni vedno primerno gasilno sredstvo? Je električno prevodna in zelo burno reagira z nekaterimi snovmi (s pregretimi maščobami). Zato električnih naprav in pregretega olja v ponvi nikoli ne smemo gasiti z vodo! Pregreto olje v ponvi najučinkoviteje zadušimo s pokrovko ali mokro krpo.

Gasilni aparat (gasilnik)
Najprimernejši za gašenje začetnih požarov je gasilni aparat ali gasilnik. Gasilniki so polnjeni z različnimi gasilnimi sredstvi (vodo, peno, CO2 ali ABC-prahom) in različnih velikosti. Na vsakem gasilniku je tudi navodilo, kako se uporablja. Preberite ga!

Umik na varno je evakuacija
Umik iz stavbe na varno se imenuje evakuacija. Umikamo se po najhitrejši varni poti na zbirno mesto. Evakuacijska pot je označena z evakuacijskimi znaki, ki s puščico kažejo smer umika iz stavbe vse do varnega zbirnega mesta. Evakuacijska pot je narisana na načrtu evakuacije, ki v objektu visi na vidnem mestu.

Pri evakuaciji je pomembno vedeti:

  • če je v prostoru dim, se premikajmo oziroma plazimo po tleh, saj je zrak pri tleh čistejši;
  • usta in nos si prekrijmo z vlažnim robčkom ali krpo ter se umikajmo v smeri evakuacije;
  • izhod iz zadimljenega prostora lažje najdemo, če se gibljemo ob stenah;
  • preden odpremo vrata, kljuko preverimo s hrbtno stranjo dlani. Če je topla, vrat ne odpirajmo, kajti na drugi strani je požar;
  • če zaradi ognja in dima ne moremo zapustiti sobe, zaprimo vrata, pred režo pod njimi pa položimo krpo, kar bo upočasnilo dotok dima v sobo;
  • če se ne moremo varno umakniti, odprimo okno in pokličimo na pomoč;
  • nikoli ne uporabljajmo dvigala, umikajmo se po stopnicah.

Zastrupitev z dimom
Dim, vročina in strupeni plini, ki so nevarni za življenje in zdravje ljudi ter živali, so spremljevalci vsakega požara. Največja nevarnost ob požaru je zastrupitev z dimom. Vdihavanje plinov, ki nastajajo ob požaru, vodi v nezavest. Ker je dim lažji od zraka, se bo zadrževal pod stropom, zato je v takšnem primeru najbolje, da se plazimo po kolenih. Če je le mogoče, si usta in nos prekrijmo z vlažnim robčkom, da bomo lažje dihali. Izhod iz zadimljenega prostora lažje najdemo, če se gibljemo ob zidovih.

Številka 112
Na številko 112 lahko pokličemo v kateri koli državi EU, če potrebujemo pomoč gasilcev, nujno medicinsko pomoč ali druge reševalne službe.
Na številko 112 lahko brezplačno pokličemo s stacionarnega ali mobilnega telefona, tudi če je račun prazen, ali pa pošljemo kratko sporočilo (SMS). Kličemo lahko 24 ur na dan, vse dni v tednu. Ob klicu na številko 112 ostanimo mirni in povejmo kdo kliče, kaj se je zgodilo, kje se je zgodilo, kdaj se je zgodilo, koliko je ponesrečencev, kakšne so poškodbe in  okoliščine na kraju nesreče ter kakšna pomoč je potrebna.

Več na www.sos112.si

Kranjec, ki je bil pravzaprav Prekmurec

V soboto, 9. junija 2018, smo pred hišo v Senožetih, v kateri je zadnjih 11 let svojega življenja preživel pisatelj Miško Kranjec, pripravili lepo spominsko slovesnost ob 110-letnici rojstva ter 35-letnici smrti izjemnega pisatelja. Iz njegovih številnih del diha življenje prekmurskega malega človeka, z rokami in srcem pripetega na prekmursko zemljo. Opisuje človeka, ki nikoli ne obupa, saj je neuničljivo njegovo hrepenenje po boljšem življenju. Zakaj vsako, še tako težko in grenko, življenje je vendar lepo.

Gostitelj, župan Občine Dol pri Ljubljani, mag. Janez Tekavc, je vse prisotne pozdravil, poudaril pomen branja, sodelovanja, povezovanja in druženja prebivalcev in društev v obeh občinah. Mag. Damijan Jaklin, župan občine Velika Polana, nas je vse presenetil, ko je del svojega govora prebral v prekmurščini. Poudaril je, da občina že vrsto let podpira najrazličnejše dejavnosti, ki budijo spomin na pisateljevo delo in življenje. Slavnostni govornik, minister za kulturo, Anton Peršak, je poudaril, da se je Miško Kranjec v svojih delih nenehno spopadal z resnico časa, v katerem je živel, ter položajem preprostega kmečkega in delavskega človeka v času velikih političnih in svetovnih sprememb, ki so krojile življenje ljudi v Sloveniji. Bil je borca za pravice malega človeka in glasnik socialnih krivic.

V kulturnem programu so nastopili Trio trobent, učencev Glasbene šole Franca Šturma, je zaigral slovensko himno. Njihov mentor je prof. Martin Dukarič. Predstavili so se vsi učenci POŠ Senožeti, ki so pod mentorskim vodstvom Lilijane Meden odigrali dramski prizor z naslovom Kost ter zapeli prekmursko Vsi se venci venu. Nekoliko starejša gledališka skupina OŠ Janka Modra je odigrala odlomek iz knjige Povest o dobrih ljudeh. V vlogi slepe Katice je zapela Nika Žnidaršič. Njihova mentorica je Darja Dukarič. Da bi prisotni slišali mehko pojočo prekmursko besedo, je Prekmurka Metka Lupše prebrala odlomek iz knjige Potnik pod večer. Tudi sam Kranjec je na začetku svoje pisateljske poti rad ustvarjal v svojem domačem narečju. Moški oktet Belmura je čudovito zapel dve prekmurski pesmi v narečju. Glasovi so se prelivali in božali ušesa poslušalcev. Njihov strokovni vodja je Denis Zver. Nato so se predstavili še pevci Mešanega pevskega zbora Senožeti, ki so pod vodstvom Petre Frece ubrano zapeli dve pesmi, z izjemnim občutkom za moč in lepoto slovenske ljudske pesmi. Senožeški tamburaški orkester je pod vodstvom prof. Eve Dukarič izvedel skladbo z naslovom Savski valovi. Prav reka Sava je s svojim bogastvom v Senožeti zvabila pisatelja Kranjca. In tako kot v njegovi melodično zveneči pripovedi valovi v razvejanem toku ritem ponavljajočih se motivov prekmurskega življenja, tako so člani Senožeškega tamburaškega orkestra skušali z melodijo pričarati reko, ki kipi od silne moči, strasti in predanosti, zdaj spet se krotka in mirna leno vleče skozi zeleno dolino. Je bilo slišati šepet valovanja v strunah njihovih inštrumentov? In ker je bila celotna prireditev prežeta z elementi Prekmurja, se je tamburašem pridružila še Folklorna skupina iz Dolskega, ki je pod vodstvom Anice in Jožeta Zakrajška zaplesala splet prekmurskih ljudskih plesov. Tudi pisatelj je igral na več različnih inštrumentov in če so ljudje zraven še zaplesali …

Prireditev je z veznim tekstom povezala Darja Dukarič, izvrstno pa ga je brala Karmen Pustotnik. Za varnost, prevoze in parkiranje so skrbeli člani PGD Senožeti, nad ozvočenjem je bdel Luka Dukarič. Da je vse teklo po načrtih in so bile vse niti enakomerno napete, je od zamisli pa do končne realizacije skrbel Tomo Dukarič. Ker pa dva naredita za tri in trije za celo skupino, je imel tudi on kar nekaj pomočnikov. Za njihovo delo se jim iskreno zahvaljujem.
Domačina Viktorija in Matjaž Kranjec sta na široko odprla vrata svojega doma in nam z veseljem pokazala, kje je oče ustvarjal zadnja književna dela. Spominsko sobo so obiskali tudi nekateri učenci OŠ Janka Modra, o življenju pisatelja jim je pripovedovala Darja Dukarič, Andrej Bakovnik pa jim je razkazal sobo, v njej razstavljene predmete ter pisatelja predstavil tako, kot ga je doživljal za čas njegovega življenja.
Članice Aktiva žena Klas so pripravile izvrstno pecivo in mize so se šibile pod težo dobrot. Za dobro kapljico so poskrbeli kar Prekmurci sami, saj so pripeljali na »pokušino« vino s Kranjčeve brajde.
Hvala še vsem ostalim, ki niso imenovani, a so s svojim delom prispevali svoj kamenček v mozaiku celotne prireditve.

Darja D.