VARNO NA CESTI!

Šola se začenja, s tem pa se na naših cestah povečuje število otrok. Statistika sicer kaže zelo spodbudne rezultate, in sicer število otrok do 14. leta v zadnjih letih občutno pada, vseeno pa velja opomniti na navodila, z upoštevanjem katerih bodo naši otroci na cestah še bolj varni. Navodila povzemamo iz priporočil Javne agencije RS za varnost v prometu.

Otroci nekje do dopolnjenega desetega leta še ne znajo in ne zmorejo samostojno sodelovati v prometu, kajti promet doživljajo drugače, velikokrat jih premami kaj na drugi strani ulice in pozabijo na vsa pravila, pri hoji in teku še niso dovolj spretni, kaj šele da bi obvladali vožnjo kolesa tako dobro, da bi varno sodelovali v prometu.
Otroci so manjši kot odrasli, zato ne vidijo čez parkirane avtomobile ali zabojnike za smeti. Pri hoji in teku še niso dovolj spretni, predvsem pa imajo otroci težave v prometu zaradi postopnosti zaznavnega in spoznavnega razvoja. In zato smo tukaj mi odrasli, starši, da poskrbimo za njihovo varnost, ter jih seveda učimo varnega ravnanja v prometu.

Ne smemo pozabiti, da otroci:

  • Nimajo tako širokega vidnega polja kot odrasli in zato kasneje vidijo vozila, ki prihajajo z leve ali desne
  • Dobro slišijo, vendar ne vedo natančno iz katere smeri slišijo vozilo
  • Ne znajo dobro presojati hitrosti vozil in ocenjevati razdalj
  • Ne razlikujejo dobro pojmov npr. levo, desno
  • Ne zmorejo dolgotrajne koncentracije
  • Njihova pozornost se hitro preusmerja na objekte, ki jih pritegnejo in mimogrede jih kaj zmoti (hitro lahko pozabijo ali so videli vozilo, ki se približuje)
  • Ne zmorejo posploševanj in uporabe splošnih pravil kot je npr. pravilo kako prečkamo cesto
  • Zaradi razvoja mišljenja otroci pogosto mislijo, da jih voznik vidi, če oni sami vidijo avto, ki se približuje, vendar to velikokrat ni res

Zato izkoristite prosti čas z otrokom in ga dodatno pripravite na samostojno sodelovanje v prometu. Vzemite si čas in mu razložite pravila varnega ravnanja v prometu, mu jih pokažite v prometu in jih vadite z njim. Vsakič znova ga pohvalite za previdno in varno ravnanje, ter opozorite ob nepravilnem. Samo s takšnim načinom vzgoje bomo otroka dobro pripravili, da bo čez nekaj let lahko samostojno sodeloval v prometu kot pešec ali kasneje kot kolesar in voznik. In ne pozabite, da ste sami s svojim vedenjem in ravnanjem otroku lahko najboljši zgled.

Otrok – v avtu
Otrok v predšolski dobi sodeluje v prometu predvsem kot potnik in pešec, pa tudi na kolesu. Pomembno je, da je otrok prav na vsaki vožnji pripet v ustreznem otroškem sedežu primernem za njegovo težo in velikost. Če bomo starši dosledno pričakovali, da je otrok nameščen v sedežu, ter se tudi sami pripeli z varnostnim pasom (ne glede na katerem sedežu v avtomobilu sedimo) bo otrok brez večjih problemov in upiranja sprejel takšna pričakovanja.

Ko otrok dopolni eno leto je verjetno skrajni čas, da dobi tudi nov sedež. Sedeže skupine 1 lahko namestimo spredaj in zadaj, obrnjeni so v smeri vožnje. Pomembno je, da preverimo, da je sedež zares trdno nameščen v avto z običajnim varnostnim pasom. Pa tudi otroka moramo trdno pripeti v sedež – tako da lahko med otrokovo telo in sponko le stežka potisnemo prste. Le tako bo otrok trdno pripet in varen pred večjimi sunki ob trkih. Najboljša je seveda uporaba isofix sistema nameščanja otroških sedežev v avto, ker se tako izognemo vsem morebitnim napakam pri namestitvi. Nekoliko večji otroci, ki prerastejo sedeže (okrog 4. leta starosti), morajo uporabljati posebne sedeže skupine II – t.i. jahači in običajni varnostni pas.

Otrok – pešec
Ko smo z otrokom v prometu kot pešci je pomembno, da vedno (če je le možno) uporabljamo površine namenjene pešcem, to je pločnike, prehode za pešce, semaforizirane prehode, podhode in nadhode…. Mlajšega otroka vedno držimo za roko, hodi pa naj po notranji strani,  torej čimbolj stran od cestišča. Tako zmanjšamo verjetnost, da se nam otrok iztrga iz rok in nepričakovano steče na cesto. Pazljivi moramo biti tudi pri vseh izvozih iz garaž in dvorišč, saj so pogoste nesreče, da so otroci poškodovani prav ob vzvratni vožnji vozila, ko voznik ne vidi otroka, ki se je nenadoma pojavil za vozilom. Prav tako je zelo pomembno, da otrok ne puščamo samih na otroških igriščih, ampak so zmeraj v spremstvu staršev ali drugih odraslih. Tako lahko preprečimo marsikatero prometno nesrečo.

Tudi otrok na rolerjih mora uporabljati površine kot pešec, nikakor pa ne sme rolati po cestišču. Ob tem mora seveda imeti tudi vso zaščitno opremo s ščitniki na rokah in nogah, ter seveda čelado na glavi.


Otrok – kolesar
Mlajše otroke ( do sedmega leta) lahko v prometu vozite v posebnih kolesarskih sedežih, ki se namestijo na kolo. Tudi v tem primeru mora otrok nujno nositi kolesarsko čelado. Otroka učite, da mirno sedi privezan v kolesarskem sedežu, da vas ne ovira med vožnjo. Pazite tudi na otrokove noge, da mu ne zaidejo med napere. Za otroka je koristno, da čim hitreje obvlada spretnosti potrebne za vožnjo kolesa (ravnotežje, ustavljanje, speljevanje), vendar v prometu ne sme sodelovati sam do dopolnjenega 10. leta starosti, ko bo lahko opravljal izpit za vožnjo kolesa. Velja torej, čim hitreje na kolo, ker tako otrok razvija spretnosti, in čim kasneje v promet, ker otrok še ni sposoben obvladovati zahtev prometa. Seveda moramo poskrbeti, da je kolo tehnično brezhibno in pravšnje velikosti za otroka. Otrok mora, ko sedi na kolesu z obema nogama doseči do tal. Med vožnjo s kolesom naj bo otrok primerno oblečen in mora vedno nositi kolesarsko čelado, ne glede na to, ali se vozi s triciklom, v sedežu na našem kolesu ali samostojno na kolesu po dvorišču. Kolesarske čelade učinkovito obvarujejo otrokovo (in našo) glavo pred morebitnimi posledicami ob padcu s kolesa. Tako otroka učite doslednosti in bo kasneje privzel kolesarsko čelado kot nekaj samoumevnega. Kolesarska čelada mora ustrezati velikosti otrokove glave. Namestimo jo tako, da sega 2-3 prste nad obrvmi (torej bolj  naprej kot nazaj), da tako najbolje zaščiti teme glave. Čelada mora biti vedno pripeta s trakovi za zapenjanje, ki se dovolj tesno prilegajo bradi.


Najpogostejše napake pri vožnji otrok

Pri vožnji otrok pa so najpogostejše napake staršev, da otroka na krajših vožnjah, od doma do šole, vrtca, trgovine, babice, ne pripnejo v otroški sedež z varnostni pasom. Vendar so naletne teže otrok (20 kg) že pri 50 km/h okrog pol tone, kar pomeni, da otrok utrpi zelo hude poškodbe. V Sloveniji je večina predšolskih otrok poškodovanih ali celo umrlih v prometnih nesrečah prav kot potnikov v osebnih vozilih (več kot 60 %), ko bi jih morali odrasli odgovorno zaščititi v otoškem sedežu. Pogosto starši tudi nepravilno uporabijo otroški varnostni sedež, npr. namestijo sedež za dojenčke v smeri vožnje, kar je napačno, oz. ne uporabijo ustreznega otroškega sedeža glede na težo in velikost otroka. Prav tako ne namestijo otroškega sedeža dovolj trdno z varnostnimi pasovi v avto, zato svetujemo, da se vedno prepričajo, da je sedež dovolj trdno nameščen, se ne premika, ali pa uporabijo otroške sedeže z isofix pritrditvijo. Ter ponovno je pomembno, da otroka trdno pripnejo z vgrajenimi varnostnimi pasovi. Pogosto tudi opažamo, da se večji otroci ne vozijo več v otroškem sedežu, zato poudarjamo, da morajo biti otroci do višine 150 cm (približno 10-12 let starosti) še vedno nameščeni v otroškem sedežu, jahaču z naslonjalom za hrbet in glavo, ter pripeti z avtomobilskim varnostnim pasom.

 

Navodila za zagotavljanje dobrega stanja voda in urejanje ter vzdrževanje brežin vodotokov

Ena izmed značilnosti Slovenije je njena vodnatost, oziroma gosta prepredenost z vodotoki. V njih se je, zaradi ugodnih razmer za rast in razvoj, razvilo pestro življenje. Ker ima vsak poseg v brežino vodotoka in obrežno vegetacijo določene posledice, lahko človek s svojo dejavnostjo hitro spremeni in celo poruši ekosistemsko ravnovesje v vodotoku in prostoru ob vodotoku, kar pomeni, da poruši naravno ravnovesje medsebojno uravnoteženih odnosov in vplivov živih bitij med seboj in z njihovimi habitati.
Poleg odstranjevanja obrežne vegetacije ima bistven vpliv na ekosistemsko ravnovesje onesnaževanje s hranili zaradi izvajanja kmetijskih dejavnosti, to je rabe živinskih gnojil, rabe mineralnih gnojil, rabe gnojilne gošče iz večjih živinskih obratov ali komunalnih čistilnih naprav. Slednje v kombinaciji z neprimernim urejanjem kmetijskih zemljišč (odstranjevanje obrežne vegetacije, neprimerno namakanje, ipd) in v kombinaciji z naravnimi danostmi (tla, padavine, itd.) predstavlja veliko obremenitev vodnih teles površinskih voda in vzrok za slabo stanje voda, kar vodi do neposrednega onesnaženja vode in pogina živalskih ter odmrtja rastlinskih vrst. Mrtev vodotok je zaradi izjemnega negativnega vpliva na okolje kot tudi motečega vpliva na okoliške prebivalce (smrad iz vodotoka, negativen vpliv na priobalno vegetacijo, vrtove, posevke…) nedopusten, zato je skrb za ohranjanje dobrega stanja voda bistvena, tako s stališča varovanja okolja kot posledično tudi zagotavljanja zdravega bivalnega okolja za ljudi.

Obrežna vegetacija ima pomemben vpliv tudi na količino pridelkov na njivah in vrtovih. V primerjavi s kmetijskimi površinami je pestrost rastlinskih in živalskih vrst v obrežnem pasu izjemna, kar pozitivno vpliva na pridelavo hrane, saj v njej plenilci, ki so naravni zatiralci poljskih škodljivcev, najdejo raznolik plen, ki jim omogoča večje možnosti za preživetje in razvoj. Še posebej v času, ko na poljskih površinah ni dostopne hrane (bujna stalna vegetacija je prezimovališče živali s kmetijskih površin in za kmetijstvo potrebnih opraševalcev itd.). Z vidika ohranjanja biotske raznolikosti obrežna vegetacija živalim zagotavlja zavetje pred plenilci ter prostor za gnezdenje in prehranjevanje, z vidika zagotavljanja dobrega stanja voda pa ima pomemben vpliv na pregrevanje vode, saj zagotavlja senčenje.

Obrežna vegetacija ima tudi številne pozitivne učinke na kmetijstvo, ki se jih vsi premalo zavedamo. Obrežni pas z bogato floro in favno pozitivno učinkuje na kmetijstvo tako s stališča pedologije, saj se hitreje in učinkoviteje tvori humusna plast, kjer organizmi sodelujejo pri razgradnji organskih snovi (kompostiranje), kot s stališča stabilizacije brežin (bočna in globinska erozija vodotoka) in varovanja pred vetrno erozijo. Koreninski sistem obrežne vegetacije utrjuje brežine vodotokov in varuje kmetijska zemljišča pred erozijskim delovanjem vode ter hkrati zmanjšuje vpliv vetra, saj deluje kot vetrna pregrada.

Veliko grožnjo obrežni vegetaciji kot naravnim ekosistemom predstavljajo invazivne vrste. Rastlinske invazivne vrste spodrivajo avtohtone (domače) z gostim preraščanjem rastišč, s čimer onemogočajo uspevanje vseh drugih vrst. Rastlinske invazivne vrste se pojavijo predvsem na razgaljenih površinah, ki jih razgalimo ob najrazličnejših posegih in jih prepustimo same sebi. Živalske invazivne vrste pri nas nimajo naravnih sovražnikov, zato so uspešnejše v boju za hrano in življenjski prostor z domačimi vrstami.

Zato, da bi ohranili prednosti, ki nam jih ponujajo vodotoki in se obvarovali pred nevarnostjo poplav, lastnike in druge posestnike zemljišč ob vodotokih spodbujamo k naslednjim pozitivnim ukrepom:
– vzdržujte obrežno vegetacijo in odstranjujte veje in debla dreves, ki so nagnjena ali podrta v strugo vodotoka oz. tista, ki so suha in trhla do te mere, da bi se lahko sama zrušila v strugo (s soglasjem vodovarstvenega nadzornika);
– porezano vejevje in debla takoj odstranite z območja vodnega zemljišča in poplavnih ravnic, saj lahko v primeru visokih voda naplavine porezanega vejevja in debel tvorijo čepe plavja, ki običajno zamašijo mostne in ostale odprtine (s soglasjem vodovarstvenega nadzornika);
– redčenje obrežne vegetacije (s soglasjem vodovarstvenega nadzornika) opravite v zimskem času. Upoštevati je treba prepoved redčenja obrežne vegetacije med 1. marcem in 1. avgustom (Zakon o divjadi in lovstvu);
– sproti odstranjujte čepe plavja, odpadke in druge opuščene oziroma odvržene predmete, ki zastajajo v strugi vodotoka, saj ti običajno povzročajo poplavljanje in zajedanje obvodnih zemljišč;
– ne odlagajte smeti in drugih odvečnih materialov na vodna in priobalna zemljišča. Priobalni pas za vodotoke II. reda meri 5 m, merjeno od roba vodotoka;
– upoštevajte prepoved uporabe gnojil in fitofarmacevtskih sredstev v priobalnem pasu;
– upoštevajte prepoved pranja vseh vozil in drugih strojev ali naprav v priobalnem pasu;
– v obrežni vegetaciji puščajte plodonosne vrste, kot so češnja, hrast, maklen, jerebika, robida, rumeni dren, glog in črn trn;
– v priobalnem pasu ob vodotokih gospodarite zmerno. Najprimernejša oblika kmetovanja so negnojeni ekstenzivni travniki;
– pri redčenju vegetacije ohranjajte zveznost (krošnje dreves naj se med seboj stikajo) in navpično slojevitost (zelišče, grmovje, drevesa);
– vegetacijo redčite izmenično (ne na obeh bregovih naenkrat) ali pa s selektivno sečnjo;
– spodbujajte različne faze starosti grmovnih in drevesnih vrst;
– puščajte suha drevesa, ki ne predstavljajo nevarnosti, da bi se lahko sama zrušila v strugo;
– preprečujte semenenje in plojenje invazivnih rastlinskih vrst;
– tujerodnih živalskih vrst iz akvarijev in vrtnih ribnikov ni dovoljeno spuščati v vodotoke;
– zemlje in zavrženih rastlinskih delov sobnih in vrtnih rastlin ne odlagajte v bližino vodotoka;
– ob obrežni vegetaciji puščajte 5 metrov travnatega pasu, saj ima le-ta pomembno vlogo pri razvoju žuželk.

Občina Dol pri Ljubljani glede na količino rečne vode na prebivalca spada med bogatejše v državi. Izkoristimo to prednost, ki nam jo ponuja narava in poskrbimo, da vodotoki ostanejo naši zavezniki in ne tudi sovražniki.
Š.K.K. (povzeto po poročilu Hidrotehnike d.d.)

Upokojenci Dolskega na gorski višini 2.166 metrov

Ko smo v Društvu upokojencev Dolsko objavili povabilo na izlet v Avstrijo (Beljaška cesta in pohod na Dobrač) nas je skrbelo, če bo prijav dovolj, da bi izlet lahko tudi izvedli. Odziv upokojencev pa je bil nad pričakovanji. Avtobus bi morali zaradi velikega povprašavanja in več kot zadostnih prijav »še malo razširiti«.
V sredo, 1. avgusta, nas je pričakalo toplo in sončno jutro. Od nas je že pri vstopu v avtobus in med vožnjo sevala posebna energija. Vožnja skozi predor Karavanke do Beljaka je bila skoraj prekratka, saj nas je vodič ves čas s prijazno besedo opozarjal na vse znamenitosti ob poti.

Dopoldan smo si ogledali mesto Beljak. To je res lepo mesto z veliko znamenitostmi. Peš smo se podali skozi mestno jedro in pri ogledu cerkve tudi skupaj zapeli. Lepo je bilo slišati slovensko pesem. Upokojenci pa ne bi bili upokojenci, če si ne bi ogledali tudi trgovin in vseh »štantov«, kjer smo se okrepčali z kavico in pijačo.
Iz Beljaka smo se popeljali po Beljaški cesti. Že skozi okno avtobusa nam je sapo jemal prelep razgled. Ustavili smo se na razgledni ploščadi, ki leži nad 400 metrov globokim prepadom, ki je nastal ob potresu leta 1368. Odprl se nam je prečudovit razgled na Karavanke, Julijce, tromejo, koroška jezera. Ob poti med vožnjo smo občudovali še prečudovit alpski vrt, v katerem zagotovo raste, kot pravi stari rek, rožica za vsako bolezen.

Vožnjo smo nadaljevali do parkirišča na višini 1760 metrov. Na sam vrh, ki leži na višini 2166 metrov, so se odpravili najbolj zagnani »planinci«. Špela, Jani, Erna, Ivo, Marta in še mnogi drugi … Pravijo, da ni bilo naporno, je bil pa ves trud povrnjen ob pogledu z vrha gore s prečudovitim razgledom. Nekateri so v najvišji cerkvi v Evropi tudi pozvonili. Ostali, z malo slabšo kondicijo, smo počakali spodaj, kjer smo uživali v prečudoviti gorski naravi in krasnih razgledih. Ves čas so nas pozdravljali konji, krave in gamsi. Opaziti je bilo, kako ugodno ta višinski zrak in okolje vplivata na nas – vsi smo bili dobre volje, vedrih obrazov, prijazni eden do drugega, pa tudi zavriskali smo.

Po štiriurnem počitku smo se po Beljaški poti vračali proti domu. Vendar nesreča nikoli ne počiva in na poti se nam je pokvaril avtobus. S skupnimi močmi naših upokojencev, naj posebej omenim Marjana in Janeza, je popravilo uspelo. Nihče ob tem ni pokazal niti kančka slabe volje, vsi smo spodbujali naše fante, da je popravilo uspelo. Res neverjetno, kaj za dobro voljo naredijo hribi. Iskrena hvala tudi »našim fantom«.

Na slovenski strani nas je čakalo obilno pozno kosilo. Takšnih izletov, in mislim, da delim mnenja vseh udeležencev, si še želimo. Bilo je nepozabno!
Marija Zajec

V počastitev dneva državnosti – Slovenski dnevi na Ohridu

Slovenska ambasada v Makedoniji je bila tudi letošnje leto organizator festivala Slovenija na Ohridu ob slovenskem dnevu državnosti. Zlatka Tičar, predsednica TD Dolsko, nas je pogumno prijavila in tako smo se 22. 6. 2018 odpeljali proti Ohridu. Poleg Folklorne skupine Dolsko se je na slovenskem večeru predstavil še Senožeški tamburaški orkester, članice Aktiva žena Plamen pa so predstavile slovensko kulinariko.

Naša prva postaja je bila pri Brežicah, po tem pa smo skoraj brez postankov hiteli proti Beogradu. Pozno popoldan smo se že sprehodili po Beogradu. Zgodovina mesta je sega približno 7000 let nazaj. Gospodarji so se menjali, po letu 1945 pa je Beograd postal prestolnica Jugoslavije. Najprej smo se ustavili pri hramu sv. Save. Osnova ima obliko križa, višina zgradbe je 70 m, na vrhu stoji 10 metrov visok križ. Gradnja ene največjih krščanskih cerkva je trajala skoraj vse 20 stoletje. Sledil je vzpon na trdnjavo na Kalamegdanu, kjer so že Rimljani v 1. st. zgradili utrdbo – kastrum kot stalno vojaško taborišče. Celo “naš” Jurij Vega je računal, kako bi njegovi možnarji kar najnatančneje zadeli to obzidje, a je trdnjava preživela vihre vse do današnjih dni. Mi smo se najbolj nasmejali kipu Zmagovalca in nismo si mogli kaj, da ne bi zapeli lepe slovenske pesmi. Nato pa hitro v avtobus in že smo se pripravili na sedeče spanje do Ohrida, kamor smo prispeli v jutranjih urah.

Po nastanitvi smo se pripravili za večerno srečanje z organizatorjem. Tu so vsi trije predstavniki društev ter naša podžupanja Marija Zajec, ki nas je spremljala na naporni poti, uradno pozdravili organizatorja in izročili darila, ki smo jih prinesli s seboj. Poleg uradnega dela je bil čas namenjen tudi druženju in spoznavanju.
Naslednji dan smo spoznali staro mestno jedro Ohrida. Pred začetkom našega štetja in nekaj stoletij po tem so tu vladali Rimljani. Prevladovalo je krščanstvo in v najlepših časih je imelo mesto 365 cerkva. Po 1. balkanski vojni so ga priključili Srbiji, danes pa je del neodvisne makedonske države.
Makedonci so prijazni in gostoljubni ljudje. Če smo naleteli na težave, so bili vedno pripravljeni priskočiti na pomoč. Pa naj so se izgubili dokumenti, zastava, ključi sobe … Brez stresa, naglice in živčnosti. Mirno, kot da bi že vnaprej vedeli, da bo problem rešen. Seveda nismo pozabili, čemu smo prišli na Ohrid, zato smo vsak dan organizirali tudi vaje.
Obiskali smo delavnico, kjer še danes ročno izdelujejo papir po kitajski metodi iz 2. stoletja. Posebnost mesta so stare ohridske hiše z lesenimi oporniki in ozke ulice, kjer se drenjajo avtomobili in pešci, delček ceste pa si vzamejo tudi trgovci, ki na vsakem koraku ponujajo za turiste zanimive ohridske izdelke.

Ker je bilo vreme ves čas deževno, se nismo okopali v Ohridskem jezeru, ki ima tako čisto vodo, da se vidi do globine 22 metrov. Z ladjico smo se odpeljali do samostana sv. Nauma. Turki so staro cerkev porušili, a je bila v 17. stoletju ponovno zgrajena. V parku so pavi, ki jih je samostanu podaril Tito. Danes se v samostanu nahaja šola.
Marija Zajec, Zlatka Tičar, Majda Peterka in Tomo Dukarič so se udeležili uradnega sprejema pri veleposlaniku Republike Slovenije v Makedoniji. Prišel je tudi težko pričakovani večer. Plamenke so se dobro pripravile, mize bogato obložile s slovensko potico, zraven pa še po svojem receptu pekle krofe, ki jih je neverjetno hitro zmanjkovalo. Obiskovalci so se radi zadržali ob naših dobrotah in veliko je bilo takšnih, ki so hoteli imeti tudi recept. Mnogi kar niso mogli verjeti, da dobrote sproti nastajajo pred njihovimi očmi.

Zaradi slabega vremena je nastop potekal v dvorani. Najprej je Folklorna skupina ob zvokih tamburic zaplesala venček belokranjskih plesov. Že sama noša jemlje dih. Ko pa so se plesalci še urno zavrteli, je bil uspeh zajamčen. Da so plesalci prišli do sape in zamenjali folklorne obleke, so senožeški tamburaši zaigrali nekaj slovenskih ljudskih pesmi in največji aplavz je požela pesem Sem deklica mlada vesela. Sledil je še prekmurski venček s folklorno skupino. Zanos, veselje in dober nastop so nastopajoče ponesli in jim vdahnili žar. Srca so trepetala v želji, da bi vse, kar smo vadili, dobro in brez napak izpeljali in navdušili občinstvo. In komaj smo se zavedli, že je bilo vse za nami in spet nas je s svojo lepoto in preprostostjo očaralo mesto.

Na edini prosti dan smo se odpravili v mesto Struga, razpotegnjeno ob reki Drim. Obiskali smo pravo makedonsko tržnico. Tu nas je vodič seznanil s Struškim večerom poezije, ki ga obiščejo pesniki z vsega sveta, vedno pa se začne z recitacijo pesmi T ga za jug (Hrepenenje po domačem kraju) makedonskega pesnika, ki jo je napisal v tujini, kjer je zbolel in si želel še enkrat videti domači kraj. Sledili so Vevčani. Vas, ki jo je težko opisati. Treba jo je doživeti. Ponos, pripadnost, drznost, neupogljiv duh. Oblast jo je hotela zajeziti in 1987 so se Vevčani tej nameri uprli in posledice čutijo še danes. Pogumu domačinov so se pridružili tudi slovenski pesniki in poslanka Vika Potočnik. In prav zaradi tega so bila tudi nam vrata v vas na stežaj odprta. V domači gostilni smo si privoščili nekaj makedonskih tradicionalnih jedi, vsi smo se morali naučiti njihovo kolo, še nekaj starih pesmi prejšnjega stoletja in že smo hiteli v dolino.

Na Ohridu je bilo v večernih urah uradno slovo in podelitev priznanj nastopajočim skupinam. V zgodnjih urah smo prestopili mejo z Albanijo in najprej zagledali več vojaških bunkerjev, ki so zapuščeni strmeli v potnike. Prva postaja je bila v Tirani, ki nas je vse presenetila s svojim evropskim videzom. Ogledali smo si središče mesta in že smo hiteli proti Skadru, kjer smo prespali, zjutraj pa nadaljevali pot preko Hercegovine, za nekatere med nami pravo odkritje lepote narave, mimo čudovitih slapov Kravice, do Medžugorja. Nekaterim kraj ni pomenil nič posebnega, drugim se je uresničila želja, da bi videli, občutili in doživeli posebno energijo kraja. Obiskali smo cerkev sv. Jakoba in se družili ob Marijinem kipu. Žal so bile minute prekratke in že smo po avtocest hiteli, s čudovitim sončnim zahodom pred seboj, v domači kraj, kamor smo prišli v zgodnjih jutranjih urah.
Zahvaljujemo se Občini Dol pr Ljubljani za sofinanciranje naše udeležbe na dogodku.
Darja Dukarič

Napotki za ravnanje v vročini

Nacionalni inštitut za javno zdravje je objavil naslednji koristen članek, ki si ga velja prebrati:

Vročina v okolju lahko povzroči številne škodljive vplive na zdravje, zlasti pri občutljivejših skupinah prebivalstva. Z upoštevanjem napotkov za ravnanje v obdobju visokih temperatur lahko škodljive vplive omilimo ali preprečimo.

Koga  lahko vročina najbolj prizadene?

  • starejše in otroke,  
  • bolnike:  bolj ogroženi so  bolniki z obolenji, ki vplivajo na uravnavanje toplote v telesu, na mobilnost in sposobnost presojanja (npr. bolniki s   srčno žilnimi  obolenji in obolenji dihal, diabetiki, bolniki z obolenji ledvic, bolniki z duševnimi  motnjami, nepokretni;  na uravnavanje toplote vpliva tudi uživanje nekaterih zdravil),
  • osebe s socialno-ekonomskimi problemi  (ljudi z  nizkim  socialno-ekonomskim statusom, brezdomce, socialno izolirane, prebivalce, ki imajo slabši dostop do zdravstvenih ustanov),
  • osebe, ki so dodatno izpostavljene nekaterim dejavnikom iz okolja (onesnaženemu zraku; imajo slabše bivalne pogoje: bivajo v podstrešnih stanovanjih, v slabše prezračenih ali prenatrpanih prostorih, brez naprav za klimatizacijo; delavce, ki delajo  na prostem in prebivalce mest).

Kakšne težave povzroča vročina?

Daljše obdobje vročine lahko povzroči različne težave  in pregretje telesa:

  • kožne izpuščaje
  • vročinske krče
  • vročinsko izčrpanost
  • omedlevico – kratkotrajno izgubo zavesti
  • vročinsko kap.

Kako lahko preprečimo težave, ki lahko nastanejo zaradi vročine?

Težave preprečimo tako, da zmanjšamo obremenitev telesa s toploto

  • zmanjšamo izpostavljenost vročini:
    • se umaknemo v SENCO ali v HLADNEJŠE PROSTORE.
  • zmanjšamo nastajanje toplote:
    • OMEJIMO FIZIČNO AKTIVNOST.  Fizično aktivnost na prostem omejimo na jutranje in večerne ure.
    • Uživamo »lahko hrano«, v  manjših obrokih.
  • telesu omogočimo odvajanje toplote:
    • s pravilno izbiro OBLAČIL,
    • zadostnim uživanjem TEKOČIN.
  • Pomagamo drugim:
    • Nekateri ljudje so bolj OGROŽENI. Bodimo posebej pozorni na znake prizadetosti pri njih.
    • NIKOLI ne puščamo nikogar v zaprtem, parkiranem avtomobilu.
    • V primeru pregretja bolnika umaknemo na hladno (v senco ali hladen prostor). V primeru vročinske kapi takoj pokličemo ZDRAVNIŠKO POMOČ, obolelega ves čas hladimo. Z zdravnikom se posvetujemo tudi, če imamo neobičajne težave, ki ne minejo ali se večajo.
  • Ne pozabimo:
    • Ne pozabimo na zaščito pred SONCEM. V času njegove največje moči (med 10. in  17. uro) poiščimo senco. Zaščitimo se s sončnimi očali, pokrivalom za glavo, primernimi oblačili ter s širokospektralno zaščitno kremo (z zaščito pred UVA in UVB žarki) s sončnim zaščitnim faktorjem (t.j. SZF oz. angl. SPF) najmanj 30.
    • V vročini se HRANA hitreje pokvari. Bodimo pozorni na varnost hrane, ki jo uživamo in pravilno ravnanje s hrano.
    • ZDRAVILA shranjujemo na primerni temperaturi v skladu z navodili proizvajalca. Upoštevamo nasvete zdravnika.
    • Spremljamo NAPOVEDI IN OPOZORILA preko sredstev javnega obveščanja.

 


Natančnejše napotke si lahko preberete na naslednji povezavi.

Priporočila: Ne puščajmo otrok v parkiranem avtomobilu.

Infografika: Ravnanje v vročini

Študenti oddajte prošnje za bivanje v študentskih domovih do 16. avgusta!

Obveščamo, da je objavljen razpis za sprejem in podaljšanje bivanje študentov visokošolskega študija v študentskih domovih in pri zasebnikih. Rok za oddajo prošnje je 16. avgust 2018.

Prošnjo za sprejem in podaljšanje bivanja oddate preko elektronske vloge na spletnem portalu eVŠ http://portal.evs.gov.si/bivanje.

Predstavnik študentskih domov Ljubljana Aleksandar Matković je zapisal naslednje:

Iz leta v leto se trudimo zmanjševati čakalne vrste množičnih prvih vselitev ob začetku študijskega leta, kar nam tudi izredno dobro uspeva. V študijskem letu 2017/2018 smo namreč uspeli zagotoviti ležišča vsem študentom, ki so želeli bivati pri nas, že do sredine meseca novembra.

ŠDL zagotavlja kakovostno bivanje in nudi prostočasne dejavnosti na področju kulture in športa, poglablja raven medsebojnih odnosov, posameznika nauči medsebojnega sožitja in v vsakem pogledu mladim odpira vrata v svet. ŠDL je odprt za različnost, a se zaveda enotnega cilja vseh študentov: dokončanje želenega študija. Bivanje v ŠDL ne predstavlja zgolj bivanja, saj lahko stanovalci ŠDL prosti čas izkoristijo za druženje v klubskih sobah, na površinah za družabne športe, v fitnesu in na zunanjih vadbiščih. Kulturnikom in glasbenim navdušencem omogočamo uporabo glasbene sobe z izvrstno akustiko, sobe za glasbene nastope in kulturne prireditve. Nismo pozabili niti na ekološko osveščanje, prav tako pa nudimo površine za skupnostne vrtove, kjer imajo študentje možnost, da si sami pridelajo hrano in začimbe. Za vse, ki jim pridelava hrane ni tako blizu, pa je na voljo restavracija Rožna Kuh’na, ki ponuja pestre, zdrave in uravnotežene obroke.

Grajenje pozitivne izkušnje in začetek uvajanje v samostojno življenje lahko našim stanovalcem omogočimo v 29 domovih, kjer so vsakemu zagotovljeni optimalni pogoji za študij in raznovrstne obšolske dejavnosti. Ti domovi so razporejeni na različnih lokacijah v Ljubljani v bližini fakultet (Rožna dolina, Bežigrad, Mestni log, Šiška, Center)

Cenik si lahko ogledate na povezavi: http://www.stud-dom-lj.si/domovi/stroski-bivanja

ŠDL je od leta 2017 član mednarodnega združenja European University College Association. Z združenjem smo v zadnjem študijskem letu skupaj organizirali projekte, preko katerih smo stanovalcem ponudili možnost pridobivanja neformalnih kompetenc (npr. projekt Message to Europeans 3.0), organizirali študijske obiske karierne orientacije (obiskali smo podjetja, kot so Microsoft, WeTransfer, Smart PR, Armada Music in TomTom na njihovih sedežih v Amsterdamu), omogočili sodelovanje pri poletnih šolah (npr. Cambridge Summer School) ter organizirali druge podobne projekte.

Vselitev si zagotoviš s prijavo na: http://www.stud-dom-lj.si/sites/www.stud-dom-lj.si/files/razpis-2018-19-kon.pdf

Razpis za sprejem in podaljšanje bivanja študentov visokošolskega študija v študentskih domovih in pri zasebnikih za študijsko leto 2018/2019.

Naj ponovno izpostavimo, da se je dinamika vseljevanja spremenila in čakalne vrste niso več tako dolge. Študentom priporočamo, da po objavi prednostne liste spremljajo našo spletno stran in se seznanjajo z aktualno dinamiko vselitev ter se primerno organizirajo v času od začetka študijskega leta do vselitve v enega od naših študentskih domov.

Rok za oddajo prošnje za sprejem in podaljšanje bivanja je 16. avgust 2018.

Prošnjo za sprejem in podaljšanje bivanja oddate preko elektronske vloge na spletnem portalu eVŠhttps://portal.evs.gov.si/bivanje/.

Zahvaljujemo se vam, ker z oddajo prošnje ne boste odlašali do zadnjega dne.

Za dodatne informacije smo vam na voljo na: (01) 530 6027, (01) 530 6028, pisarnazasd@stud-dom-lj.si.

Razpis je objavljen na spletni strani Študentskega doma Ljubljana v rubriki bivanje razpisi – http://www.stud-dom-lj.si/bivanje/razpisi .

TV Slovenija vabi družine, ki rade pojejo skupaj

V oddaji Slovenski pozdrav, na TV Slovenija so v dveh sezonah že gostili 22 družin iz Slovenije in zamejstva. Družine so bile ob petju predvsem ambasador lepih družinskih vrednot. Družine pa so v domači občini s televizijsko ekipo tudi posnele predstavitev svojega domačega kraja.

Ni pomemben sestav, pomembna je energija, ubrano petje , korajža, volja. Družinam se lahko pridružijo tudi strici, tete, vsi ki lahko s svojimi glasovi pomagajo.

Družinam pri nastopu pomagajo glasbeni mentorji, ki jih obiščejo doma in se dogovorijo z njimi. V vsem se prilagodijo.

Ker je bila gledanost in zanimanje za to oddajo velika, so se v ekipi odločili za projekt 3.sezone.

 

Vsi, ki ste zainteresirani, se lahko posnamete z domačim mobilnim telefonom in videoposnetek skupaj s prijavo posredujete na naslov: slovenskipodzrav@rtvslo.si.

Za morebitna vprašanja se lahko obrnete na email naslov svabblaz@gmail.com.

 

Vabljeni k sodelovanju.