Utrinki s septembrskega občinskega sejma

8. septembra je za OŠ Janka Modra potekal sedaj že tradicionalni občinski sejem, na katerem se je predstavilo kar 41 različnih ponudnikov, na osrednjem odru pa 7 nastopajočih skupin. Velik obisk in sproščeno vzdušje sta pokazatelja, da je sejem med občani dobro sprejet, veliko pa je bilo slišati tudi pohval na uspešno kombinacijo klasične sejemske ponudbe in pestrega zabavnega ter kulturnega programa.

Sejem je tudi letos organizirala občinska uprava občine Dol pri Ljubljani, glavni namen pa je občanom ponuditi priložnost, da še malce bolje spoznajo ponudbo iz svoje okolice in se ob tem tudi zabavajo. Glavni poudarek je seveda na občinski ponudbi, vsako leto pa se prijavlja tudi vedno več razstavljavcev iz sosednjih občin. Tako je bila ponudba letos zares bogata.
Preizkusili in kupili smo lahko sir, bučno in oljčno olje, domače pivo in dobrote lokalnih aktivov žena, veliko pa je bilo tudi rokodelskih mojstrovin. Dame so se navduševale nad ročno izdelanim nakitom, otroci so občudovali ročno izdelane igrače iz blaga, predstavljali so se tudi Kozjerejsko društvo, Rdeči križ, Simbioza, JUB … Da bi lahko predstavitev omogočili čim večjemu številu občinskih ponudnikov, je bila predstavitev na stojnicah zanje brezplačna, predstavljali pa so se tudi na občinski Facebook strani.

Zelo pestro in lokalno obarvano je bilo tudi dogajanje na osrednjem odru. Ozračje so ogreli folklorniki iz Dolskega in tamburaši iz Senožeti, s svojim nastopom pa so navdušili tudi mladi glasbeniki, ki se združujejo v šolskem bandu Rock&Dol. Za odlično glasbeno kuliso sta poskrbela še glasbeni duo Vagabunda in glasbena skupina Leteči potepuhi, ob sončnem zahodu pa smo pričakali še veliko glasbeno legendo Petra Lovšina s spremljavo Španskih borcev. Lovšin je poskrbel za pristen žur, plesalo in pelo pa se je vse do 22. ure.

Po koncertu je Pero povedal: “Taki dogodki zelo jasno pokažejo, kako neka skupnost živi. V vaši družbi sem lahko prepoznal, da ste povezani med seboj, zelo všeč pa mi je bilo tudi, da so se pod odrom zabavali tako otroci, kot njihovi starši in tudi nekoliko starejše generacije.” Zadnjič je v Dolu nastopal, ko je Petra Majdič osvojila medaljo, in tako ima na naš kraj lepe spomine. Malce se je nasmejal le prigodi, ko je sejem iskal sredi Dola, na koncu pa je po nekaj prevoženih krogih po naselju ugotovil, da je prava lokacija pravzaprav na Vidmu. Dogodki, kot je naš sejem, ga navdajajo s pozitivnim prepričanjem, da se tudi Slovenci vedno bolj odpiramo in se znamo sprostiti v družbi prijateljev. Še nedolgo nazaj smo bilo precej zadržani, v zadnjih letih pa z veseljem opaža, da se to spreminja. Zelo všeč mu je bila tudi ideja o kombinaciji sejma s koncertom, saj je tovrsten »miks« priložnost za spontano druženje, ki se razvije v pristno zabavo, kar je na klasičnih koncertih zelo težko doseči.


Kliknite tukaj in si oglejte si nekaj utrinkov z dogodka …

V počastitev dneva državnosti – Slovenski dnevi na Ohridu

Slovenska ambasada v Makedoniji je bila tudi letošnje leto organizator festivala Slovenija na Ohridu ob slovenskem dnevu državnosti. Zlatka Tičar, predsednica TD Dolsko, nas je pogumno prijavila in tako smo se 22. 6. 2018 odpeljali proti Ohridu. Poleg Folklorne skupine Dolsko se je na slovenskem večeru predstavil še Senožeški tamburaški orkester, članice Aktiva žena Plamen pa so predstavile slovensko kulinariko.

Naša prva postaja je bila pri Brežicah, po tem pa smo skoraj brez postankov hiteli proti Beogradu. Pozno popoldan smo se že sprehodili po Beogradu. Zgodovina mesta je sega približno 7000 let nazaj. Gospodarji so se menjali, po letu 1945 pa je Beograd postal prestolnica Jugoslavije. Najprej smo se ustavili pri hramu sv. Save. Osnova ima obliko križa, višina zgradbe je 70 m, na vrhu stoji 10 metrov visok križ. Gradnja ene največjih krščanskih cerkva je trajala skoraj vse 20 stoletje. Sledil je vzpon na trdnjavo na Kalamegdanu, kjer so že Rimljani v 1. st. zgradili utrdbo – kastrum kot stalno vojaško taborišče. Celo “naš” Jurij Vega je računal, kako bi njegovi možnarji kar najnatančneje zadeli to obzidje, a je trdnjava preživela vihre vse do današnjih dni. Mi smo se najbolj nasmejali kipu Zmagovalca in nismo si mogli kaj, da ne bi zapeli lepe slovenske pesmi. Nato pa hitro v avtobus in že smo se pripravili na sedeče spanje do Ohrida, kamor smo prispeli v jutranjih urah.

Po nastanitvi smo se pripravili za večerno srečanje z organizatorjem. Tu so vsi trije predstavniki društev ter naša podžupanja Marija Zajec, ki nas je spremljala na naporni poti, uradno pozdravili organizatorja in izročili darila, ki smo jih prinesli s seboj. Poleg uradnega dela je bil čas namenjen tudi druženju in spoznavanju.
Naslednji dan smo spoznali staro mestno jedro Ohrida. Pred začetkom našega štetja in nekaj stoletij po tem so tu vladali Rimljani. Prevladovalo je krščanstvo in v najlepših časih je imelo mesto 365 cerkva. Po 1. balkanski vojni so ga priključili Srbiji, danes pa je del neodvisne makedonske države.
Makedonci so prijazni in gostoljubni ljudje. Če smo naleteli na težave, so bili vedno pripravljeni priskočiti na pomoč. Pa naj so se izgubili dokumenti, zastava, ključi sobe … Brez stresa, naglice in živčnosti. Mirno, kot da bi že vnaprej vedeli, da bo problem rešen. Seveda nismo pozabili, čemu smo prišli na Ohrid, zato smo vsak dan organizirali tudi vaje.
Obiskali smo delavnico, kjer še danes ročno izdelujejo papir po kitajski metodi iz 2. stoletja. Posebnost mesta so stare ohridske hiše z lesenimi oporniki in ozke ulice, kjer se drenjajo avtomobili in pešci, delček ceste pa si vzamejo tudi trgovci, ki na vsakem koraku ponujajo za turiste zanimive ohridske izdelke.

Ker je bilo vreme ves čas deževno, se nismo okopali v Ohridskem jezeru, ki ima tako čisto vodo, da se vidi do globine 22 metrov. Z ladjico smo se odpeljali do samostana sv. Nauma. Turki so staro cerkev porušili, a je bila v 17. stoletju ponovno zgrajena. V parku so pavi, ki jih je samostanu podaril Tito. Danes se v samostanu nahaja šola.
Marija Zajec, Zlatka Tičar, Majda Peterka in Tomo Dukarič so se udeležili uradnega sprejema pri veleposlaniku Republike Slovenije v Makedoniji. Prišel je tudi težko pričakovani večer. Plamenke so se dobro pripravile, mize bogato obložile s slovensko potico, zraven pa še po svojem receptu pekle krofe, ki jih je neverjetno hitro zmanjkovalo. Obiskovalci so se radi zadržali ob naših dobrotah in veliko je bilo takšnih, ki so hoteli imeti tudi recept. Mnogi kar niso mogli verjeti, da dobrote sproti nastajajo pred njihovimi očmi.

Zaradi slabega vremena je nastop potekal v dvorani. Najprej je Folklorna skupina ob zvokih tamburic zaplesala venček belokranjskih plesov. Že sama noša jemlje dih. Ko pa so se plesalci še urno zavrteli, je bil uspeh zajamčen. Da so plesalci prišli do sape in zamenjali folklorne obleke, so senožeški tamburaši zaigrali nekaj slovenskih ljudskih pesmi in največji aplavz je požela pesem Sem deklica mlada vesela. Sledil je še prekmurski venček s folklorno skupino. Zanos, veselje in dober nastop so nastopajoče ponesli in jim vdahnili žar. Srca so trepetala v želji, da bi vse, kar smo vadili, dobro in brez napak izpeljali in navdušili občinstvo. In komaj smo se zavedli, že je bilo vse za nami in spet nas je s svojo lepoto in preprostostjo očaralo mesto.

Na edini prosti dan smo se odpravili v mesto Struga, razpotegnjeno ob reki Drim. Obiskali smo pravo makedonsko tržnico. Tu nas je vodič seznanil s Struškim večerom poezije, ki ga obiščejo pesniki z vsega sveta, vedno pa se začne z recitacijo pesmi T ga za jug (Hrepenenje po domačem kraju) makedonskega pesnika, ki jo je napisal v tujini, kjer je zbolel in si želel še enkrat videti domači kraj. Sledili so Vevčani. Vas, ki jo je težko opisati. Treba jo je doživeti. Ponos, pripadnost, drznost, neupogljiv duh. Oblast jo je hotela zajeziti in 1987 so se Vevčani tej nameri uprli in posledice čutijo še danes. Pogumu domačinov so se pridružili tudi slovenski pesniki in poslanka Vika Potočnik. In prav zaradi tega so bila tudi nam vrata v vas na stežaj odprta. V domači gostilni smo si privoščili nekaj makedonskih tradicionalnih jedi, vsi smo se morali naučiti njihovo kolo, še nekaj starih pesmi prejšnjega stoletja in že smo hiteli v dolino.

Na Ohridu je bilo v večernih urah uradno slovo in podelitev priznanj nastopajočim skupinam. V zgodnjih urah smo prestopili mejo z Albanijo in najprej zagledali več vojaških bunkerjev, ki so zapuščeni strmeli v potnike. Prva postaja je bila v Tirani, ki nas je vse presenetila s svojim evropskim videzom. Ogledali smo si središče mesta in že smo hiteli proti Skadru, kjer smo prespali, zjutraj pa nadaljevali pot preko Hercegovine, za nekatere med nami pravo odkritje lepote narave, mimo čudovitih slapov Kravice, do Medžugorja. Nekaterim kraj ni pomenil nič posebnega, drugim se je uresničila želja, da bi videli, občutili in doživeli posebno energijo kraja. Obiskali smo cerkev sv. Jakoba in se družili ob Marijinem kipu. Žal so bile minute prekratke in že smo po avtocest hiteli, s čudovitim sončnim zahodom pred seboj, v domači kraj, kamor smo prišli v zgodnjih jutranjih urah.
Zahvaljujemo se Občini Dol pr Ljubljani za sofinanciranje naše udeležbe na dogodku.
Darja Dukarič

Ko ponoviš v tretje, preide v navado – Dvigni rit, bodi fit 2018

Zgodba, ki se je letos zopet odvijala pred našim pragom, je požela veliko zanimanja, po njem pa je izvabila še več zadovoljstva. Dan za zdravje v občini Dol pri Ljubljani je v soboto, 12. maja 2018, privabil več kot 300 udeleženih, ki so svoje znanje o zdravem življenjskem slogu delili in bogatili na različnih področjih.
Kdo organizira in zakaj?

Tudi letos se je domača skavtska skupina Dol-Dolsko 1 odločila, da v sodelovanju z Osnovno šolo Janka Modra in Občino pripravi dan za zdravje. Ustanovitelj skavtov Robert Baden-Powel je za svoje varovance skavte želel, da so družbi v korist in da prostovoljno opravljajo dobra dela, ki zbližujejo ljudi. Iz zvestobe temu načelu skavti črpamo energijo za delo. Ko pa vidimo vse nasmejane in zadovoljne obraze, vemo, da smo na pravi poti.

Kaj se je torej dogajalo?
Tisti, ki ste nas že kdaj obiskali, veste kako dogodek poteka, za vse ostale pa kratek opis. Namen dogodka je mlade in odrasle ozavestiti o pomenu športnih aktivnosti in zdravega prehranjevanja v lokalnem okolju. Praktično to poteka tako, da prostovoljci iz različnih društev, ki jih naša občina premore veliko, pripravijo stojnice in delavnice, kjer delijo svoja znanja. Letos so sodelovala športna društva, aktivi žena, posamezni zdravniki, zobozdravniki, fizioterapevti, športni pedagogi, tisti, ki več vedo o zdravi prehrani, poleg njih pa veliko ljudi dobre volje. Dogodek je odprt za vse, v primeru pravočasne prijave pa smo udeleženim zagotovili tudi brezplačno zdravo malico.

Kdo je delil svoje znanje?
Letos je bil dogodek najbolj pester do sedaj. Udeleženci so se lahko udeležili več kot 30 aktivnosti na kar na 23 delavnicah. Sodelovali smo lahko na športnih delavnicah (od dobrodelnega teka do testiranja za športni karton), delavnicah zdrave prehrane, delavnicah za zdravje, šahovski delavnici in delavnici skavtskih iger. Otroci so si lahko ogledali tudi predstavo z naprstnimi lutkami, za glasbeno popestritev pa sta poskrbela Šolski band Rock&Dol in učiteljsko- starševski band Zlo glasni.

Pot naprej
Poudariti želimo, da je dogodek popolnoma brezplačen za udeležene. Vse to je mogoče, ker vsi, ki ustvarjamo dogodek, tako organizatorji kot vodje delavnic, vse postorimo prostovoljno. Na tem mestu se zahvaljujem vsem, ki ste letos prispevali svojo energijo in čas, da je dogodek tako dobro uspel. Že tretje leto nas je podprla občina Dol pri Ljubljani. Letos pa prvič tudi Športna unija Slovenije s projektom Veter v laseh in Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov s projektom Izzivaj uživaj.
Upamo, da bomo tudi naslednje leto tako dobro podprti in bomo lahko pripravili dogodek za vse. Pri tem lahko vsak človek, ki domuje v naših čudovitih krajih ali jih obiskuje, prispeva svoj košček. Starši, če želite, da bi vaši otroci še bolj razvili občutek za sočloveka, da bi cenili našo čudovito naravo in se družili v dobri družbi, vas vabimo k vpisu otrok in mladostnikov k skavtom. Kontakt, kjer dobite več informacij, je kristina.ferlan@gmail.com.

Jan Dovč, foto1: Blaž Šimenc

Oglejte si galerijo slik:

Športni dan DVIGNI RIT, BODI FIT

Slavnostno odprtje šolskega učnega čebelnjaka

V petek, 20. aprila 2018, so čebelarji ČD Dolsko v sodelovanju z Občino Dol pri Ljubljani in Osnovno Šolo Janka Modra Dol pri Ljubljani pripravili odprtje učnega čebelnjaka. Učni čebelnjak stoji ob šoli, na kateri deluje tudi čebelarski krožek pod vodstvom Francija Kraševca in Aleša Šuštarja.
Prisrčen in lepo pripravljen dogodek so olepšali številni nastopi učencev. Zbrane goste, učence in čebelarje je pozdravil predsednik ČD Dolsko Peter Uršič. Povedal je, da je šolski čebelnjak plod odličnega sodelovanja med Občino, ki je projekt financirala, šolo in čebelarskim društvom, zato so lahko idejo uresničili v tako kratkem času. Zbrane sta nagovorila še Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije in župan občine Dol pri Ljubljani mag. Janez Tekavc.
Učenci bodo s čebelnjakom, ki je učilnica na prostem, ne le teoretično, ampak tudi praktično poglabljali znanja o čebelah, spoznavali njihov pomen v naravi, razvijali pozitiven odnos do čebelarske dejavnosti in prispevali k ohranjanju čebeljih rodov. Samo društvo pa bo pripravljalo delavnice in čebelarske projekte, razne čebelarske prikaze, nove metode čebelarjenja. Služil bo lahko tudi za promocijo občine na turističnem področju.
Pri ureditvi okolice in delu s postavitvijo so pomagali domači čebelarji. Čebelje družine za opazovalni panj in potrebe šolskega čebelnjaka sta prispevala Blaž Vidic, ki bo tudi skrbnik čebel, in Janez Kokalj, letos pa se je pridružil tudi Marjan Koderman. Zahvala gre še Belinki Belles in Decolor d.o.o. za podarjene barve ter Marku Vodetu za pikico na i pri urejanju okolice čebelnjaka.
Odprtje je potekalo v okviru Dneva odprtih vrat čebelarskih društev po vsej Sloveniji. Tudi na OŠ Janka Modra so učenci sodelovali na natečaju poslikave panjskih končnic »Polepšajmo čebelam domovanje in spoznajmo čebelarje«, ki ga je razpisala ČZS. Učenci so poklonili poslikane panjske končnice, ki bodo pritrjene na čebelje panje okoliških čebelarjev. V dogovoru s šolo bodo lepo poslikane končnice najprej razstavljene in javnosti na ogled v prostorih šole. Veseli dogodek se je zaključil ob zvokih harmonike in s petjem Slakovega Čebelarja vseh zbranih.

Marko Borko ČZS

Obnove “odprtih” cest že v zaključevanju

Večina začrtanih del je bila v lanskem letu uspešno zaključena (sanacije cest v Beričevem, Kamnici, Vinjah in Lazah), zaradi zgodnejše zime pa so ostale še tri lokacije, na katerih se trenutno dela izvajajo s polno paro in bodo v večji meri do meseca maja zaključena.
Na javni poti Kamnica-Petelinje se izvaja posodobitev vodovodnega omrežja. Zaključek sanacije poti predstavlja zgolj še preplastitev vozišča ter ureditev z ozelenitvijo, kjer se je izvajala izgradnja hišnih vodovodnih priključkov. Na javni poti Senožeti 5 – 20 so sanacijska dela večinoma zaključena. V kratkem se pričakuje še ureditev priključkov na občinsko cesto ter odprava pomanjkljivosti, ugotovljenih ob pregledu izvedenih del.
Dela se zaključujejo tudi na lokalni cesti Ihan-Zaboršt. V letošnjem letu so le-ta predstavljala sanacijo še približno polovice odseka, pri tem pa se je odpravila slaba nosilnost nosilnega ustroja. V zadnjih dneh so se po asfaltiranju uredile bankine in obnovile talne označbe.
V okviru izgradnje elektro kabelske kanalizacije oziroma izgradnje 20 KV Domžale-Jub se je v aprilu izvedla preplastitev javne poti v Zaborštu, omeniti pa velja, da Elektro Ljubljana koncipira tudi pri sanaciji lokalne ceste Ihan-Zaboršt.

Izvedla se je tudi ureditev javne poti v Lazah pri gasilskem domu. Makadamsko vozišče je zamenjala asfaltna prevleka.

Zaključujejo se še dela na prvem delu sanacije ceste v Zaborštu. Nadaljevanje del pa je predvideno v mesecu maju. V maju je predviden še pričetek del na obnovi ceste v Vinjah (Vinje 45), pred tem pa se bo izvedla posodobitev vodovodnega omrežja. Načrtovana je še sanacija treh vdorov ob javnih poteh, in sicer na cesti v Janče, kjer sta trenutno dva vdora, in na cesti v Osredke, za kar bo Občina pridobila sredstva s strani države.
Polne roke dela ima tudi pravni oddelek občinske uprave. Trenutno se ukvarja z odkupom zemljišč za izvedbo projekta rekonstrukcije ceste v Dolu, ki bo potekala od izvoza krožišča za Dol proti križišču z lokalno cesto, kjer bo umeščeno krožišče, uredile pa se bodo tudi površine za pešce. S tem projektom bo poskrbljeno za boljšo prometno varnost v križišču cest z izgradnjo krožišča namesto sedanjega križišča prednostne in neprednostne ceste.
Občina bo tudi v bodoče stremela k čim obsežnejšim rekonstrukcijam dotrajane infrastrukture, se pa pri tem srečuje z nemalo težavami, zato bi izkoristili priložnost in apelirali na vse občane, ki imajo neurejeno odvajanje fekalnih voda, da slednje čim prej uredijo v izogib kasnejšim težavam.

Bojan Kokol in Darko Ilijevski

Občinski praznik obeležil Senožeški tamburaški orkester

Občina Dol pri Ljubljani obeležuje svoj občinski praznik na dan rojstva našega velikega matematika Jurija Vege, ki se je 23. marca leta 1754 rodil v Zagorici pri Dolskem. V počastitev te tradicionalne priložnosti je občinska uprava v sodelovanju s člani Senožeškega tamburaškega orkestra pripravila nepozabno prireditev, ob kateri bi bučen aplavz zagotovo poklonil tudi sam Jurij Vega.

Občinski praznik so občani počastili z nabito polno dvorano Kulturnega doma Dolsko. Zbrane je pozdravil župan občine, mag. Janez Tekavc, ki je podelil tudi dve županovi priznanji. Prvo priznanje je veljalo kot zahvala podžupanji Mariji Zajec. Župan je zbranim povedal, da bi verjetno brez nje ob vseh izzivih že ob samem začetku svojega mandata vrgel puško v koruzo. Drugo županovo priznanje pa je dobila družina Dukarič, ki že vrsto let skrbi za razvoj glasbe v občini, prav oni pa so tudi kot pobudniki vzpostavitve Senožeškega tamburaškega orkestra močno zaslužni za tako čudovito prireditev, kot smo ji bili priča 24. marca. Kliknite tukaj za ogled galerije fotografij.

Darja Dukarič, vodja mladinske in otroške tamburaške skupine, je o koncertu zapisala:
»V soboto smo senožeški tamburaši pripravili že 8. letni koncert. Četudi je v občini in njeni okolici potekalo veliko kulturnih dogodkov, je bil Kulturni dom v Dolskem napolnjen do zadnjega kotička. Nekateri poslušalci niso dobili svojega sedeža, stali so tako v dvorani, kakor tudi na balkonu.

Orkester je za koncert pripravil nove skladbe, ki jih je našel v zakladnici slovenskih popevk, sem in tja pa smo skočili tudi izven naših meja. Med tako kvalitetnim programom smo le s težavo omejili število izvajanih skladb. Ena je bila lepša od druge. Intenzivne vaje so potekale že od novembra, meseca marca pa smo vadili večkrat na teden ter sobote in nedelje. Popevke sta vrhunsko odpela Saša Lešnjek in Alex Volasko. Da so bili poslušalci navdušeni nad izvajanjem orkestra in solistov, je pričal njihov aplavz. Z orkestrom sta v vlogi Mojce in Kekca nastopila tudi mlada pevca Neja Spaić in Simon Jerina. Pod umetniškim vodstvom Eve Dukarič je orkester izvedel zelo zahtevne skladbe.Bili smo »naviti« do skrajnih zmožnosti. Eva je igrala, pokazala vstope posameznikom, vse začetke in zaključke skladb uskladila s solisti in orkestrom. Pravzaprav ni nič ušlo njenemu skrbnemu očesu in ostremu ušesu. Najmlajše članice orkestra so mamam za praznik pripravile presenečenje. Vsi otroci, ki so imeli v dvorani mame, so jim podarili rožico, Zala Žnidarič pa je napisala čudovito pesem o mami.

Predstavili so se tudi bodoči člani, podmladek, ki je zagotovilo, da bo imel orkester dovolj članov tudi v prihodnosti. Ena skupina se je začela učiti tamburice šele konec oktobra in so v soboto nastopili drugič. Mladinska skupina skupaj deluje že drugo leto. Zelo pridno vadijo in se pripravljajo na državno revijo v Mokronogu. Na koncertu je s flavto zaigrala Nika Žnidaršič. Obe skupini vodi Darja Dukarič.

Za dober zvok brez škripanja in piskanja bi se radi zahvalili Luki Dukariču. Luka je po Akademiji za glasbo, kjer je diplomiral iz viole, svoje izobraževanje nadaljeval na Berklee College of Music smer študija mixing in mastering, in nam kljub obilici dela vedno z veseljem priskoči na pomoč. Če pa mu pomaga še brat Martin, je dober zvok zagotovljen.
Tamburaši bi se še enkrat radi zahvalili vsem, ki ste pomagali pri pripravi koncerta. Vsak je s svojim kamenčkom pomagal pri gradnji mozaika. Staršem za prevoze na vaje. Vam, spoštovana publika, pa hvala, ker ste s svojo prisotnostjo nagradili naše delo. Upam, da se kmalu spet vidimo in slišimo.«

Špela Korinšek Kaurin in Darja Dukarič

 

V Cankarjevem letu 2018 obeležuje Knjižnica Jurij Vega 20-letnico svojega delovanja

Knjižnica Jurij Vega Dol pri Ljubljani v letošnjem letu obeležuje pomemben jubilej. Mineva 20 let od slavnostne otvoritve knjižnice, ki je bila 20. 3. 1998, prvim obiskovalcem pa je odprla svoja vrata na občinski praznik občine Dol pri Ljubljani, 23. marca istega leta.

Začetki knjižničarstva sežejo že v daljno leto 1810, ko je baron Jožef Kalasanc Erberg preselil v dolsko graščino arhiv, zbirke in tudi knjižnico, ki je štela nad 6000 knjig in je bila izredno dragocena. Kasneje je del svojih zbirk in knjižnico z arhivom namestil v paviljona, ki ju je dal zgraditi med letoma 1829 in 1831. Eden od njiju, ki je bil namenjen knjižnici, nosi nad vrati latinski napis In recto librorum usu invenies deliciae ingenii – v pravi uporabi knjig, najdeš duhovne slasti.

V obdobju pred, med in po prvi svetovni vojni je imela veliko vlogo pri širjenju znanja šolska knjižnica, ki je štela po koncu vojne okrog 600 knjig. Leta 1944 je bila šola zažgana; šolsko poslopje je v celoti pogorelo, ravno tako tudi knjižnica. Leta 1954 je bila odprta nova šola. Sredi šestdesetih let sta bili šolski knjižnici OŠ Franc Ravbar v Dolu in njena podružnica v Šentjakobu že dobro založeni s knjigami.

Od leta 1961 je Dol pri Ljubljani s kraji od Črnuč navzdol sodil v bežigrajsko občino. Knjižnica Bežigrad je krajanom Beričevega in Dola ponudila potujoče kovčke kot najhitrejšo rešitev izposojanja knjig, v Šentjakob pa so občasno potovale kolekcije knjig. S potujočimi kovčki so se leta 1962 pojavili začetki javnega (splošnega) knjižničarstva na tem področju.

Prve priprave za gradnjo, oblikovanje in ustanovitev krajevne knjižnice v Dolu so potekale na začetku leta 1991, vendar so bile ob koncu leta že prekinjene. Veliko spremembo je pomenila ustanovitev Občine Dol pri Ljubljani leta 1995. Takratna občinska uprava, občinski svet ter občinski odbor za družbene dejavnosti so idejo splošne knjižnice v Dolu pri Ljubljani soglasno sprejeli in ji namenili primerna proračunska sredstva. Že leta 1997 je takratni občinski svet sprejel sklep o ustanovitvi Knjižnice Jurij Vega Dol pri Ljubljani za opravljanje knjižničarske dejavnosti na območju občine Dol pri Ljubljani. Knjižnica je začela poslovati kot samostojna enota v sestavi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovne šole Dol pri Ljubljani in del tega zavoda je še danes.

Poimenovali so jo po slovenskem matematiku, fiziku, astronomu, geodetu, balističnem strokovnjaku, topniškem častniku, baronu Juriju Vegi, ki se je rodil 23. 3. 1754 v Zagorici pri Dolskem, v današnji občini Dol pri Ljubljani. Prav je, da se knjižnica imenuje po velikem znanstveniku, saj slovenski narod ni preživel le zaradi visoko razvite kulture in književnosti, ampak tudi zaradi visoke ravni znanja na vseh področjih življenja.

Obe strokovni delavki v knjižnici, tako bibliotekarka, kot višja knjižničarka, sta v knjižnici zaposleni že od prvega dne in sta gradivo, ki je takrat obsegalo 7500 enot knjižničnega gradiva računalniško in strokovno obdelali, opremili in strokovno smiselno razporedili. Knjižnica se je že takoj vključila v slovenski knjižnični informacijski sistem COBISS.

Že prvo leto se je v knjižnico včlanilo 642 bralcev, ki so jo obiskali 8.604 krat in si izposodili 18.731 enot knjižničnega gradiva. Za obiskovalce je knjižnica organizirala prireditve, ki so bile namenjene tako najmlajšim, kot tudi najstarejšim občanom.

Tisti, ki radi pobrskate po preteklosti, predstavlja kronologija knjižničarstva zanimiv del iz družbenega in gospodarskega življenja v občini. Več o tem lahko preberete v brošuri z naslovom V pravi uporabi knjig najdeš duhovne slasti, ki jo je ob 10. obletnici knjižnice (2008) napisala Branka Vodenik, oblikoval Jure Benčina, izdala pa Občina Dol pri Ljubljani. Brošura je v elektronski obliki na internetni strani knjižnice: www.dollj.sik.si – o knjižnici – knjižnična brošura, v tiskani obliki pa jo lahko dobite tudi v knjižnici.
Branka Vodenik

Odlični vtisi po decembrskem “kulturatronu” v KD Dolsko

Decembra je v Kulturnem domu Dolsko potekal pravi kulturatron. Devet odličnih prireditev v nizu, vsak konec tedna polna dvorana, vrhunski umetniki na odru in tudi za vsak okus nekaj. Občina Dol pri Ljubljani je tudi letos poskrbela, da je bil veseli december čisto zares veseli, praznični in kulturno debeli.

Decembra je konec, a v ušesih še vedno odmevajo božične pesmi, ki smo jih na odru Kulturnega doma Dolsko slišali skoraj pri vsakem izvajalcu. Enkrat v stilu bluza, drugič v spremljavi otroškega petja, tretjič v pop izvedbi … Stoli v dvorani so bili skoraj pri vseh predstavah polno zasedeni, kar le potrjuje, da je trud organizatorja povsem upravičen. Še posebno veliko je bilo zanimanja za dramsko igro 50 odtenkov ženske, celo toliko, da je bilo potrebno predstavo ponoviti. Odlično obiskana je bila tudi predstava Iskrena spoved (po Žlahtni storiji), ki jo je občinska uprava organizirala posebej za upokojence. Odlični igralci, zabavne vloge in ogromno smeha …

Glasbeni repertoar je bil stkan iz različnih žanrov – od priredb velikih uspešnic, do jazza, soula in malce alternative. Že prvo decembrsko soboto so navdušili Rok Ferengja, Teja Saksida in Sten Vrbek, ki so s svojimi glasovi zarisali glasbeno čarovnijo ob spremljavi nežnih tonov citer, za katerimi je sedela najbolj znana slovenska citrarka Tanja Zajc Zupan. Čez teden dni je s svojo ognjeno energijo oder skoraj zažgala Anika Horvat, ki so jo spremljali fantje iz skupine Gedore. Povsem spontano so se Aniki na odru pridružili mladi gledalci, ki so se povsem sprostili v soju oderskih luči in skupaj z Aniko poskrbeli za odličen šov. Anika je bila nad svojo novo spremljevalno skupino tako navdušena, da je malce v šali napovedala njihov zvezdniški prodor na slovensko pop sceno.

  1. december je potekal v duhu jazza, soula in bluesa. Pravi performance je pripravil Uroš Perič, glasbenik, za katerega mnogi pravijo, da je belec s črnskim glasom. Predstava je bila nabita s čustvi, saj je v Peričevi spremljevalni ekipi nastopala tudi domačinka, Blažka Oberstar. Zaradi izpada elektike tik pred predstavo glasbeniki niso mogli v celoti izvesti tonske vaje, a to ni prav nič vplivalo na kakovost izvedbe. Še več – zaradi potrebne improvizacije, so bili glasbeniki še bolj razigrani, tako pa so pripravili zares odlično predstavo, v kateri so uživali tudi tisti, ki jim morda ta zvrst glasbe ni tako zelo blizu. Naslednji večer so se predstavili še drugi, malce bolj “alternativni” glasbeniki. Skupina Sara je navdušila s svojo glasbeno virtuoznostjo in dokazala, da jo sestavljajo sami odlični glasbeniki. Glavna člana skupine, domačina Ana Šimenc in Enos Kruger, sta vidno uživala in se v družbi soobčanov tudi pod odrskimi lučmi počutila nadvse domače. Za finalni glasbeni nastop je poskrbela Alenka Godec. Na zadnji letošnji petek je napolnila dvorano, z odličnim pianistom Miranom Juvanom in njegovim petnajstelnim sinom pa so poskrbeli za odličen uvod v silvestrko praznovanje.

Poskrbljeno je bilo seveda tudi za najmlajše. Na ustvarjalni delavnici so uživali v izdelavi prazničnih okraskov, s Pingom so potovali iz Južnega na Severni tečaj, najbolj pa so se razveselili obiska dedka Mraza, ki je vsakega tudi obdaril z lepimi darili. Otroke od enega leta do drugega razreda OŠ je v Kulturni dom Dolsko povabil 16. decembra. Ker je otrok v naši občini veliko, jih je razporedil v pet skupin in se z njimi srečeval skozi ves dan. Pomagali so mu tudi otroci KUD Dolsko, ki so dedka Mraza priklicali skozi zanimivo otroško predstavo. Pred predstavami je otroke in starše s svojimi vragolijami zabaval tudi klovn Žare. Zaupal nam je, da je tisti dan napihnil preko 350 balonov, ki so se pod njegovimi rokami spremenjali v zabavne podobne kužkov, mečev… Občina Dol pri Ljubljani se zahvaljuje vsem nastopajočim KUD Dolsko, seveda pa tudi dedku Mrazu, klovnu Žaretu in podjetju JUB d.o.o. za donacijo dekorativnih snežink.

Kliknite tukaj za ogled fotografij.

Špela Korinšek Kaurin

Občinski sejem 2017

V soboto, 9. septembra, smo za Osnovno šolo Janka Modra v Dolu preživeli nepozabno popoldne v družbi soobčanov. Občina Dol pri Ljubljani je pripravila veliki občinski sejem, na katerem so svojo ponudbo predstavili lokalni in tudi tuji rokodelci ter pridelovalci hrane, poskrbljeno je bilo za animacijo otrok, ves čas pa je potekal tudi zabaven program na osrednjem odru.
Kljub mokremu začetku je sejem obiskalo zares veliko število obiskovalcev, ki so nestrpno pričakovali tudi veliki finale z znanim reparjem Trkajem in priljubljenim Rok’n’Bendom. Občina Dol se zahvaljuje vsem, ki so sodelovali pri organizaciji tega lepega dogodka.

Kliknite tukaj in si oglejte galerijo fotografij.

Obisk Dedka Mraza je polepšal sobotni dan

17.12.2016 je Dedek Mraz obiskal pridne otroke  iz občine Dol pri Ljubljani (rojeni med letom 2009 do 2015).

Prireditve so potekale v Kulturnem domu Dolsko. Pred prihodom Dedeka Mraza, je za zabavo otrok in staršev poskrbel klovn Žare.

Zahvaljujemo se Dedku Mrazu, vsem nastopajočim in ostalim članom KUD Dolsko, ostalim sodelujočim ter podjetju Jub d.o.o. za donacijo novoletnih okraskov iz stiropora.

Kliknite tukaj za ogled galerije fotografij. Avtorica Sandra Učakar.