Poglobite svoja znanja, bodite lažje zaposljivi ali pa bolj učinkoviti na delovnem mestu!

Izobraževalni center Geoss skupaj s partnerji v okviru projekta »KORAK – KOMPETENCE ZA RAZVOJ KARIERE« ponuja različna brezplačna usposabljanja in izobraževanja, v katere se lahko vključite tudi občani Dola pri Ljubljani.
Programi so namenjeni tako zaposlenim kot brezposelnim osebam (starejšim od 45 let, prednost pri vključitvi imajo tisti s pridobljeno največ srednješolsko izobrazbo). Namen projekta je izboljšati kompetence oseb za boljšo zaposljivost na trgu dela ter osebni razvoj za aktivnejše delovanje v sodobni družbi. S pomočjo obsežne ponudbe izobraževalnih programov lahko zdaj vsak poglobi in dopolni svoje znanje ali pa nadgradi svoje poklicne in osebne veščine.
Izobraževalni center Geoss trenutno izvaja 14 programov v osrednjeslovenski regiji. Udeleženci se izobražujejo na področjih tujih jezikov – angleščine in nemščine, računalništva in komunikacije. Trenutno potekajo vpisi v naslednje brezplačne programe:
– angleščina A1, 60 ur (februar 2019);
– angleščina A2, 60 ur (april 2019);
– uporabno računalništvo v vsakdanjem življenju, 40 ur (februar 2019);
– komunikacija s strankami, 40 ur (marec 2019);
– zdrav življenjski slog, 40 ur (marec 2019);
– Excel, 40 ur (maj 2019);
– program priprav na opravljanje izpita iz slovenščine, 30 ur (februar 2019).
Če se zbere 13 – 15 zainteresiranih oseb, lahko pridemo izvajalci programov tudi v vaš kraj, vedno pa se nam lahko pridružite v programih, ki potekajo na našem sedežu na Cesti komandanta Staneta 2 v Litiji. Predlagate lahko tudi drugačno temo izobraževanj. Projekt se bo izvajal vse do oktobra 2022.
Za več informacij in prijave nas pokličite na 031 759 355 ali pa nam pišite na info@ic-geoss.si. Število mest je omejeno zato s prijavami pohitite in si zagotovite svoje mesto v skupini.
Sandra Katić, Izobraževalni center Geoss
Projekt KORAK sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

Sandra Katić, Izobraževalni center Geoss

Pobuda za vključitev v občinsko ekipo prve pomoči RKS – OZ Ljubljana in občine Dol pri Ljubljani

Rdeči križ Slovenije – Območno združenje Ljubljana in občina Dol pri Ljubljani objavljata pobudo, da se prijavite za članstvo v ekipi prve pomoči RKS – OZLJ in občine Dol pri Ljubljani.

Ekipa prve pomoči je ob nesrečah podpora nujni medicinski pomoči kadar zaradi okoliščin in razsežnosti nesreče redni sitem nujne medicinske pomoči ne more zagotoviti zadostne oskrbe poškodovanih, nenadno obolelih.

Članstvo v ekipi prve pomoči pomeni:

  • delovanje v ekipi,
  • obiskovanje treningov,
  • usposabljanj,
  • izvajanje brezplačnih delavnic, promocij TPO in
  • udeležba na preverjanjih.

 

Najpomembnejša naloga pa je odziv pri nesrečah ali kadar je potrebna druga humanitarna pomoč.

Postopek vključitev v ekipo poteka tako, da se priključite treningom ekipe prve pomoči. Na začetku kot imitator/imitatorka poškodb nato se počasi uvajate v prostovoljsko delo člana, članice ekipe.

 

Člani občinske ekipe prve pomoč so zavedeni v evidencah regijskega centra za obveščanje.

RKS – OZLJ jih v evidenco vpiše kadar prostovoljec, prostovoljka izkaže zanesljivost.

 

Zainteresirane vabimo, da se prijavijo na e-pošto:

  • sandra.ucakar@dol.si ali po pošti na naslov:
  • Občina Dol pri Ljubljani, Dol pri Ljubljani 1, 1262 Dol pri Ljubljani

Rok za prijavo: 30.3.2019

Ponovno odprt razpis za pridobitev znaka kakovosti Srce Slovenije

Ponudniki prehranskih in rokodelskih izdelkov vabljeni, da preverite kakovost svojih izdelkov in pridobite certifikat Kolektivne tržne znamke Srce Slovenije. Kvalitetne izdelke iz Srca Slovenije nagrajujemo od leta 2016 s posebno oznako – srčkom kakovosti, ki na izdelkih predstavlja dodano vrednost in gradi trajno zaupanje potrošnika v naše izdelke. Označbo kakovosti nosi že več kot 100 izdelkov.

Razpis bo odprt vse do 18. marca 2019. Zaželeno je, da so prijavljeni pridelki in izdelki primerni za prodajne kotičke v Srcu Slovenije (zaenkrat se ti nahajajo v Termah Snovik, Abroretumu Volčji Potok, na TIC Litija in na gradu Bogenšperk) ter sledijo temi zelišča in rastline Srca Slovenije. Ponudniki se lahko prijavijo na razpis brezplačno z do 5 izdelki.

Preverite razpisne pogoje na spletni strani www.razvoj.si ali po telefonu 01 – 89 62 713 in se prijavite!

Ocenjevanje izdelkov je sofinancirano s strani Evropske unije iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republike Slovenije v okviru Programa razvoja podeželja 2014 – 2020.

Zunanja namestitev omaric AED

V zadnjih mesecih je bilo večino naprav AED v občini preseljenih v zunanje omarice, kar olajšuje dostopnost do naprav in skrajšuje čas ukrepanja v primeru nevarnosti.

Zunanje AED omarice so tako na voljo na naslednjih lokacijah:

– vrtec na Vidmu, Videm 17;

– gasilski dom PGD Dol, Videm 48;

– gasilski dom PGD Laze, Laze 29b;

– Kulturni dom Dolsko, Dolsko 55;

– gasilski dom v PGD Vinje, Vinje 26b;

– gasilski dom PGD Senožeti, Senožeti 25;

– gasilski dom PGD Beričevo- Brinje, Beričevo 12.

Varno na sprehodu tudi v temnem delu dneva

V teh dneh, ko se sonce spusti že malce pred 17. uro, nam ostane zares malo časa za sprehod po svetlobi, a to še ni razlog, da bi ostajali za štirimi stenami.

Pešci se moramo zavedati, da smo najbolj ranljivi udeleženci prometa, prav zato pa je še toliko bolj pomembno, da se na in ob cesti vedemo varno. V prometu sicer velja pravilo, da ima pešec prednost, a se na to ne gre preveč zanašati. Nikoli ne vemo, kako pozorna je oseba za volanom, zato se vedno, ko prečkamo cesto in tudi kadar slišimo, da se nam približuje avtomobil, prepričamo, da se vedemo čim bolj varno. Cesto prečkamo le, kadar smo prepričani, da imamo dovolj razdalje do avtomobila ali kadar je jasno, da se avto umika z namenom, da nam prepusti prednost. Če je le mogoče, vedno uporabljamo pločnik in ostale prometne površine, ki so namenjene pešcem, če te možnosti ni, pa hodimo ob tesnem robu cestišča, vedno na levem robu vozišča v smeri hoje. Tako nas bodo nasproti vozeči vozniki prej opazili.

V temnem delu dneva ali ko je vidljivost zmanjšana, se vselej opremimo z odsevnimi telesi in nosimo čim bolj svetla oblačila. Najbolje je, da so ta opremljena z odsevnimi našitki. Če na oblačilih ni odsevnikov, pa naj bo kresnička obvezna oprema za sprehod po mraku in temi. Vedno jo nosimo na strani, ki je obrnjena proti vozišču, poskrbimo pa, da je ves čas na vidnem mestu. Poleg odsevnikov je priporočljivo, da si pomagamo tudi s svetilko. Najbolj priročne so kar naglavne svetilke, ki se lahko pripnejo tudi na kapo.

Pogosti spremljevalci pešcev so domači psi, ki morajo biti prav tako dobro vidni, vedno pa morajo tudi biti privezani na povodec. Povodec naj bo kratek, da imamo nad psom ves čas nadzor, če je le mogoče, pa naj bodo na povodec nameščeni tudi svetlobni odsevniki. Psa skušamo osvetliti z ovratnico oz. oprsnico, ki se sveti v temi, v primeru, da ima daljšo dlako pa je priporočljivo, da mu nadenemo tudi odsevni telovnik. 

Sprehod v temi bo zagotovo bolj sproščen, če bomo hodili v družbi, za vsak primer pa imejmo vedno ob sebi tudi mobilni telefon. Poslušanju glasbe ali drugih informacij preko slušalk se izogibajmo, saj je sluh v temi naš najboljši pomočnik. Z napetimi ušesi bomo hitreje zaslišali bližajoč se avtomobil ali drugo nevarnost in se tako pravočasno umaknili na varno stran

Kurjenje mokrih drv je škodljivo in kaznivo

Po raziskavi energijske učinkovitosti Slovenije – REUS 2017 je kurjenje drv še vedno najpogostejši način ogrevanja pri nas. Tako se ogreva kar 23 % vseh gospodinjstev. Pri tem pa verjetno marsikdo ne ve, da je zelo pomembno, kakšna drva za kurjenje izberemo. Če so ta vlažna, s kurjenjem škodimo okolju, obremenjujemo peč in dimnik, veliko slabši pa je tudi izkoristek energije.

Ker ima kurjenje na drva znaten obremenilni vpliv na okolje, je bilo že v letu 2013 v uredbo o izpustih iz malih in srednje velikih kurilnih naprav zapisano, da vlaga v polenih za kurjenje ne sme presegati 20 odstotkov lesne mase. V drugi polovici lanskega leta pa se je zapisano začelo tudi preverjati in tako je vseh 130 dimnikarskih družb pri nas od Ministrstva za okolje in prostor dobilo posebne merilnike, s katerimi lahko dimnikarji tudi pri vas preverijo, ali je vsebnost vlage v polenih, ki jih hranite doma, pod dovoljeno mejo. Uredba pa ne velja le za drva, temveč tudi za ostale oblike kurilnih sredstev, na primer žagovine, odrezkov, lubja …

Za uporabo preveč vlažnih drv in drugega materiala za kurjenje je predvidena globa, in sicer tudi do 4.000 EUR za posameznika in do 40.000 EUR za podjetje. Globo sme v primeru prevelike vlažnosti drv izreči okoljski inšpektor po pregledu, ki ga opravi na pobudo dimnikarske službe. 

Dimnikarji bodo meritve opravljali po predpisani metodi. Iz zaloge goriva bodo naključno izbrali vsaj tri polena in jih razpolovili. Na notranji strani sveže razcepljenega polena bodo meritev izvedli na treh točkah; eno na sredini razcepljene površine ter na dveh, ki bosta približno pet centimetrov oddaljeni od najbližjega odrezanega roba polena. Meritev se ne opravlja na zunanji strani polena ali na odrezanih straneh, pa tudi ne na smolnatih, grčavih ali razpokanih delih lesa. Na vsakem od treh polen opravi dimnikar tri meritve, končna vrednost pa je povprečje devetih posamičnih meritev. Slaba povprečna meritev je osnova za posvet o primernosti goriva in vplivu na kurilno napravo ali okolje. Opisana metodologija daje vtis, da gre bolj za meritev informativne narave, saj je pri takšnem odčitavanju nemogoče upoštevati vse spremenljivke, ki vplivajo na rezultat. Digitalni merilniki vlage merijo električno prevodnost lesa, na kar vplivajo temperatura zraka in lesa, zračna vlažnost, usmerjenost lesnih vlaken, za merodajno vrednost pa je treba upoštevati tudi drevesno vrsto in vračunati napako merilnika. Popolnoma zanesljive so lahko samo meritve na dimniku, kjer se izmeri količino trdnih delcev v dimu in tako dejanski vpliv kurilne naprave na okolje.

Ob tem so na odgovorni pojasnili, da bo nadzor v prvi vrsti namenjen ozaveščanju uporabnikov o pomenu pravilne uporabe suhega lesa, šele če se bodo kršitve nadaljevale, pa lahko sledi tudi kaznovanje. Če merilnika vlage še nimate, je zato sedaj čas, da si ga priskrbite. Gre za preprost informativni pripomoček, ki ga velja uporabiti tudi pri samem nakupu drv. 

Poleg vsega že omenjenega je pomembna tudi primerna priprava na kurilno sezono, ki se začne spomladi, ko se zadnja kurilna sezona konča. Takrat je najprimernejši čas, da si priskrbimo nov les za ogrevanje, saj pozimi sekan les vsebuje manj vode, do nove kurilne sezone pa imamo vsaj še pol leta časa. Spomladi imamo na voljo več časa, da poiščemo zanesljivega dobavitelja drv s konkurenčno ceno in pripravimo primeren prostor za shrambo. Razcepljena polena skladiščimo v pokritih in zračnih skladovnicah na sončni legi. Za bukov les stroka priporoča dvoletno sušenje. Z vestnim ravnanjem bomo veliko naredili za svoje okolje, hkrati pa bomo tudi prihranili pri ogrevanju. 

 

Oktober – mesec požarne varnosti

Tematika letošnjega meseca varstva pred požari je namenjena številki za klic v sili 112.

Projekt »Oktober – mesec požarne varnosti« izvaja Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije in Slovenskim združenjem za požarno varstvo. Velikokrat se zgodi, da ob požaru, nesreči ali ko nekdo potrebuje medicinsko pomoč, interventna vozila ne morejo pripeljati do vhoda v stavbo ali njegovo bližino. Na intervencijskih poteh in površinah, ki so namenjene gasilcem, so parkirana ali ustavljena vozila, na njih so postavljene ovire (zapornice, zaporni količki, zabojniki za smeti, cvetlična korita in podobno), dovozne poti so preozke, imajo neprimerne zavoje, delovne površine so neustrezne in podobno. Hitro posredovanje reševalcev, ki je v takih primerih še kako pomembno, je tako lahko onemogočeno.

Zavedati se je treba, da je preventivno delovanje zelo pomembno. Z ustreznim in pravočasnim ravnanjem se lahko prepreči marsikatero nesrečo ali vsaj zmanjša njene posledice.

Poskrbeti je treba, da bodo intervencijske poti in površine za gasilce vedno proste in prehodne. Upoštevati je treba talne oznake in prometne znake, s katerimi so te površine označene. Vozila morajo biti parkirana le na označenih parkirnih mestih, površine pa morajo biti očiščene (odstranjene večje veje, postriženo grmovje, očiščen sneg in podobno). Zabojniki za smeti morajo biti postavljeni tako, da ne ovirajo dovozov in dostopov. Na površinah ne smejo biti postavljene ovire, ki jih ni možno odstraniti (betonska cvetlična korita in podobno). Če so nameščeni zapornice in zaporni količki, naj bodo takšni, da jih lahko ob intervenciji odprejo tudi vozniki interventnih vozil.

Kot aktivnost za ozaveščanje prebivalstva o pomenu prostih intervencijskih poti in površin za gasilce so bili izdelani letakplakat in telop.

Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje je napotke, ki so bili v preteklih letih objavljeni v samostojnih publikacijah (zgibankah in plakatih) in na spletni strani, združila in objavila v knjižici Delujmo preventivno, ki jo dopolnjujejo plakat, telop s slovenskim znakovnim jezikom in lani narejeni aplikacija 112 – napotki ter spletna hiša Ste storili vse za varen dom?

Podrobnejši napotki ob nesrečah  v zavihku Napotki prebivalcem ob nesrečah, za otroke pa je bila narejena didaktična igra Delujmo preventivno in spletne igre, ki jih lahko igrate tukaj.

VARNO NA CESTI!

Šola se začenja, s tem pa se na naših cestah povečuje število otrok. Statistika sicer kaže zelo spodbudne rezultate, in sicer število otrok do 14. leta v zadnjih letih občutno pada, vseeno pa velja opomniti na navodila, z upoštevanjem katerih bodo naši otroci na cestah še bolj varni. Navodila povzemamo iz priporočil Javne agencije RS za varnost v prometu.

Otroci nekje do dopolnjenega desetega leta še ne znajo in ne zmorejo samostojno sodelovati v prometu, kajti promet doživljajo drugače, velikokrat jih premami kaj na drugi strani ulice in pozabijo na vsa pravila, pri hoji in teku še niso dovolj spretni, kaj šele da bi obvladali vožnjo kolesa tako dobro, da bi varno sodelovali v prometu.
Otroci so manjši kot odrasli, zato ne vidijo čez parkirane avtomobile ali zabojnike za smeti. Pri hoji in teku še niso dovolj spretni, predvsem pa imajo otroci težave v prometu zaradi postopnosti zaznavnega in spoznavnega razvoja. In zato smo tukaj mi odrasli, starši, da poskrbimo za njihovo varnost, ter jih seveda učimo varnega ravnanja v prometu.

Ne smemo pozabiti, da otroci:

  • Nimajo tako širokega vidnega polja kot odrasli in zato kasneje vidijo vozila, ki prihajajo z leve ali desne
  • Dobro slišijo, vendar ne vedo natančno iz katere smeri slišijo vozilo
  • Ne znajo dobro presojati hitrosti vozil in ocenjevati razdalj
  • Ne razlikujejo dobro pojmov npr. levo, desno
  • Ne zmorejo dolgotrajne koncentracije
  • Njihova pozornost se hitro preusmerja na objekte, ki jih pritegnejo in mimogrede jih kaj zmoti (hitro lahko pozabijo ali so videli vozilo, ki se približuje)
  • Ne zmorejo posploševanj in uporabe splošnih pravil kot je npr. pravilo kako prečkamo cesto
  • Zaradi razvoja mišljenja otroci pogosto mislijo, da jih voznik vidi, če oni sami vidijo avto, ki se približuje, vendar to velikokrat ni res

Zato izkoristite prosti čas z otrokom in ga dodatno pripravite na samostojno sodelovanje v prometu. Vzemite si čas in mu razložite pravila varnega ravnanja v prometu, mu jih pokažite v prometu in jih vadite z njim. Vsakič znova ga pohvalite za previdno in varno ravnanje, ter opozorite ob nepravilnem. Samo s takšnim načinom vzgoje bomo otroka dobro pripravili, da bo čez nekaj let lahko samostojno sodeloval v prometu kot pešec ali kasneje kot kolesar in voznik. In ne pozabite, da ste sami s svojim vedenjem in ravnanjem otroku lahko najboljši zgled.

Otrok – v avtu
Otrok v predšolski dobi sodeluje v prometu predvsem kot potnik in pešec, pa tudi na kolesu. Pomembno je, da je otrok prav na vsaki vožnji pripet v ustreznem otroškem sedežu primernem za njegovo težo in velikost. Če bomo starši dosledno pričakovali, da je otrok nameščen v sedežu, ter se tudi sami pripeli z varnostnim pasom (ne glede na katerem sedežu v avtomobilu sedimo) bo otrok brez večjih problemov in upiranja sprejel takšna pričakovanja.

Ko otrok dopolni eno leto je verjetno skrajni čas, da dobi tudi nov sedež. Sedeže skupine 1 lahko namestimo spredaj in zadaj, obrnjeni so v smeri vožnje. Pomembno je, da preverimo, da je sedež zares trdno nameščen v avto z običajnim varnostnim pasom. Pa tudi otroka moramo trdno pripeti v sedež – tako da lahko med otrokovo telo in sponko le stežka potisnemo prste. Le tako bo otrok trdno pripet in varen pred večjimi sunki ob trkih. Najboljša je seveda uporaba isofix sistema nameščanja otroških sedežev v avto, ker se tako izognemo vsem morebitnim napakam pri namestitvi. Nekoliko večji otroci, ki prerastejo sedeže (okrog 4. leta starosti), morajo uporabljati posebne sedeže skupine II – t.i. jahači in običajni varnostni pas.

Otrok – pešec
Ko smo z otrokom v prometu kot pešci je pomembno, da vedno (če je le možno) uporabljamo površine namenjene pešcem, to je pločnike, prehode za pešce, semaforizirane prehode, podhode in nadhode…. Mlajšega otroka vedno držimo za roko, hodi pa naj po notranji strani,  torej čimbolj stran od cestišča. Tako zmanjšamo verjetnost, da se nam otrok iztrga iz rok in nepričakovano steče na cesto. Pazljivi moramo biti tudi pri vseh izvozih iz garaž in dvorišč, saj so pogoste nesreče, da so otroci poškodovani prav ob vzvratni vožnji vozila, ko voznik ne vidi otroka, ki se je nenadoma pojavil za vozilom. Prav tako je zelo pomembno, da otrok ne puščamo samih na otroških igriščih, ampak so zmeraj v spremstvu staršev ali drugih odraslih. Tako lahko preprečimo marsikatero prometno nesrečo.

Tudi otrok na rolerjih mora uporabljati površine kot pešec, nikakor pa ne sme rolati po cestišču. Ob tem mora seveda imeti tudi vso zaščitno opremo s ščitniki na rokah in nogah, ter seveda čelado na glavi.


Otrok – kolesar
Mlajše otroke ( do sedmega leta) lahko v prometu vozite v posebnih kolesarskih sedežih, ki se namestijo na kolo. Tudi v tem primeru mora otrok nujno nositi kolesarsko čelado. Otroka učite, da mirno sedi privezan v kolesarskem sedežu, da vas ne ovira med vožnjo. Pazite tudi na otrokove noge, da mu ne zaidejo med napere. Za otroka je koristno, da čim hitreje obvlada spretnosti potrebne za vožnjo kolesa (ravnotežje, ustavljanje, speljevanje), vendar v prometu ne sme sodelovati sam do dopolnjenega 10. leta starosti, ko bo lahko opravljal izpit za vožnjo kolesa. Velja torej, čim hitreje na kolo, ker tako otrok razvija spretnosti, in čim kasneje v promet, ker otrok še ni sposoben obvladovati zahtev prometa. Seveda moramo poskrbeti, da je kolo tehnično brezhibno in pravšnje velikosti za otroka. Otrok mora, ko sedi na kolesu z obema nogama doseči do tal. Med vožnjo s kolesom naj bo otrok primerno oblečen in mora vedno nositi kolesarsko čelado, ne glede na to, ali se vozi s triciklom, v sedežu na našem kolesu ali samostojno na kolesu po dvorišču. Kolesarske čelade učinkovito obvarujejo otrokovo (in našo) glavo pred morebitnimi posledicami ob padcu s kolesa. Tako otroka učite doslednosti in bo kasneje privzel kolesarsko čelado kot nekaj samoumevnega. Kolesarska čelada mora ustrezati velikosti otrokove glave. Namestimo jo tako, da sega 2-3 prste nad obrvmi (torej bolj  naprej kot nazaj), da tako najbolje zaščiti teme glave. Čelada mora biti vedno pripeta s trakovi za zapenjanje, ki se dovolj tesno prilegajo bradi.


Najpogostejše napake pri vožnji otrok

Pri vožnji otrok pa so najpogostejše napake staršev, da otroka na krajših vožnjah, od doma do šole, vrtca, trgovine, babice, ne pripnejo v otroški sedež z varnostni pasom. Vendar so naletne teže otrok (20 kg) že pri 50 km/h okrog pol tone, kar pomeni, da otrok utrpi zelo hude poškodbe. V Sloveniji je večina predšolskih otrok poškodovanih ali celo umrlih v prometnih nesrečah prav kot potnikov v osebnih vozilih (več kot 60 %), ko bi jih morali odrasli odgovorno zaščititi v otoškem sedežu. Pogosto starši tudi nepravilno uporabijo otroški varnostni sedež, npr. namestijo sedež za dojenčke v smeri vožnje, kar je napačno, oz. ne uporabijo ustreznega otroškega sedeža glede na težo in velikost otroka. Prav tako ne namestijo otroškega sedeža dovolj trdno z varnostnimi pasovi v avto, zato svetujemo, da se vedno prepričajo, da je sedež dovolj trdno nameščen, se ne premika, ali pa uporabijo otroške sedeže z isofix pritrditvijo. Ter ponovno je pomembno, da otroka trdno pripnejo z vgrajenimi varnostnimi pasovi. Pogosto tudi opažamo, da se večji otroci ne vozijo več v otroškem sedežu, zato poudarjamo, da morajo biti otroci do višine 150 cm (približno 10-12 let starosti) še vedno nameščeni v otroškem sedežu, jahaču z naslonjalom za hrbet in glavo, ter pripeti z avtomobilskim varnostnim pasom.

 

Navodila za zagotavljanje dobrega stanja voda in urejanje ter vzdrževanje brežin vodotokov

Ena izmed značilnosti Slovenije je njena vodnatost, oziroma gosta prepredenost z vodotoki. V njih se je, zaradi ugodnih razmer za rast in razvoj, razvilo pestro življenje. Ker ima vsak poseg v brežino vodotoka in obrežno vegetacijo določene posledice, lahko človek s svojo dejavnostjo hitro spremeni in celo poruši ekosistemsko ravnovesje v vodotoku in prostoru ob vodotoku, kar pomeni, da poruši naravno ravnovesje medsebojno uravnoteženih odnosov in vplivov živih bitij med seboj in z njihovimi habitati.
Poleg odstranjevanja obrežne vegetacije ima bistven vpliv na ekosistemsko ravnovesje onesnaževanje s hranili zaradi izvajanja kmetijskih dejavnosti, to je rabe živinskih gnojil, rabe mineralnih gnojil, rabe gnojilne gošče iz večjih živinskih obratov ali komunalnih čistilnih naprav. Slednje v kombinaciji z neprimernim urejanjem kmetijskih zemljišč (odstranjevanje obrežne vegetacije, neprimerno namakanje, ipd) in v kombinaciji z naravnimi danostmi (tla, padavine, itd.) predstavlja veliko obremenitev vodnih teles površinskih voda in vzrok za slabo stanje voda, kar vodi do neposrednega onesnaženja vode in pogina živalskih ter odmrtja rastlinskih vrst. Mrtev vodotok je zaradi izjemnega negativnega vpliva na okolje kot tudi motečega vpliva na okoliške prebivalce (smrad iz vodotoka, negativen vpliv na priobalno vegetacijo, vrtove, posevke…) nedopusten, zato je skrb za ohranjanje dobrega stanja voda bistvena, tako s stališča varovanja okolja kot posledično tudi zagotavljanja zdravega bivalnega okolja za ljudi.

Obrežna vegetacija ima pomemben vpliv tudi na količino pridelkov na njivah in vrtovih. V primerjavi s kmetijskimi površinami je pestrost rastlinskih in živalskih vrst v obrežnem pasu izjemna, kar pozitivno vpliva na pridelavo hrane, saj v njej plenilci, ki so naravni zatiralci poljskih škodljivcev, najdejo raznolik plen, ki jim omogoča večje možnosti za preživetje in razvoj. Še posebej v času, ko na poljskih površinah ni dostopne hrane (bujna stalna vegetacija je prezimovališče živali s kmetijskih površin in za kmetijstvo potrebnih opraševalcev itd.). Z vidika ohranjanja biotske raznolikosti obrežna vegetacija živalim zagotavlja zavetje pred plenilci ter prostor za gnezdenje in prehranjevanje, z vidika zagotavljanja dobrega stanja voda pa ima pomemben vpliv na pregrevanje vode, saj zagotavlja senčenje.

Obrežna vegetacija ima tudi številne pozitivne učinke na kmetijstvo, ki se jih vsi premalo zavedamo. Obrežni pas z bogato floro in favno pozitivno učinkuje na kmetijstvo tako s stališča pedologije, saj se hitreje in učinkoviteje tvori humusna plast, kjer organizmi sodelujejo pri razgradnji organskih snovi (kompostiranje), kot s stališča stabilizacije brežin (bočna in globinska erozija vodotoka) in varovanja pred vetrno erozijo. Koreninski sistem obrežne vegetacije utrjuje brežine vodotokov in varuje kmetijska zemljišča pred erozijskim delovanjem vode ter hkrati zmanjšuje vpliv vetra, saj deluje kot vetrna pregrada.

Veliko grožnjo obrežni vegetaciji kot naravnim ekosistemom predstavljajo invazivne vrste. Rastlinske invazivne vrste spodrivajo avtohtone (domače) z gostim preraščanjem rastišč, s čimer onemogočajo uspevanje vseh drugih vrst. Rastlinske invazivne vrste se pojavijo predvsem na razgaljenih površinah, ki jih razgalimo ob najrazličnejših posegih in jih prepustimo same sebi. Živalske invazivne vrste pri nas nimajo naravnih sovražnikov, zato so uspešnejše v boju za hrano in življenjski prostor z domačimi vrstami.

Zato, da bi ohranili prednosti, ki nam jih ponujajo vodotoki in se obvarovali pred nevarnostjo poplav, lastnike in druge posestnike zemljišč ob vodotokih spodbujamo k naslednjim pozitivnim ukrepom:
– vzdržujte obrežno vegetacijo in odstranjujte veje in debla dreves, ki so nagnjena ali podrta v strugo vodotoka oz. tista, ki so suha in trhla do te mere, da bi se lahko sama zrušila v strugo (s soglasjem vodovarstvenega nadzornika);
– porezano vejevje in debla takoj odstranite z območja vodnega zemljišča in poplavnih ravnic, saj lahko v primeru visokih voda naplavine porezanega vejevja in debel tvorijo čepe plavja, ki običajno zamašijo mostne in ostale odprtine (s soglasjem vodovarstvenega nadzornika);
– redčenje obrežne vegetacije (s soglasjem vodovarstvenega nadzornika) opravite v zimskem času. Upoštevati je treba prepoved redčenja obrežne vegetacije med 1. marcem in 1. avgustom (Zakon o divjadi in lovstvu);
– sproti odstranjujte čepe plavja, odpadke in druge opuščene oziroma odvržene predmete, ki zastajajo v strugi vodotoka, saj ti običajno povzročajo poplavljanje in zajedanje obvodnih zemljišč;
– ne odlagajte smeti in drugih odvečnih materialov na vodna in priobalna zemljišča. Priobalni pas za vodotoke II. reda meri 5 m, merjeno od roba vodotoka;
– upoštevajte prepoved uporabe gnojil in fitofarmacevtskih sredstev v priobalnem pasu;
– upoštevajte prepoved pranja vseh vozil in drugih strojev ali naprav v priobalnem pasu;
– v obrežni vegetaciji puščajte plodonosne vrste, kot so češnja, hrast, maklen, jerebika, robida, rumeni dren, glog in črn trn;
– v priobalnem pasu ob vodotokih gospodarite zmerno. Najprimernejša oblika kmetovanja so negnojeni ekstenzivni travniki;
– pri redčenju vegetacije ohranjajte zveznost (krošnje dreves naj se med seboj stikajo) in navpično slojevitost (zelišče, grmovje, drevesa);
– vegetacijo redčite izmenično (ne na obeh bregovih naenkrat) ali pa s selektivno sečnjo;
– spodbujajte različne faze starosti grmovnih in drevesnih vrst;
– puščajte suha drevesa, ki ne predstavljajo nevarnosti, da bi se lahko sama zrušila v strugo;
– preprečujte semenenje in plojenje invazivnih rastlinskih vrst;
– tujerodnih živalskih vrst iz akvarijev in vrtnih ribnikov ni dovoljeno spuščati v vodotoke;
– zemlje in zavrženih rastlinskih delov sobnih in vrtnih rastlin ne odlagajte v bližino vodotoka;
– ob obrežni vegetaciji puščajte 5 metrov travnatega pasu, saj ima le-ta pomembno vlogo pri razvoju žuželk.

Občina Dol pri Ljubljani glede na količino rečne vode na prebivalca spada med bogatejše v državi. Izkoristimo to prednost, ki nam jo ponuja narava in poskrbimo, da vodotoki ostanejo naši zavezniki in ne tudi sovražniki.
Š.K.K. (povzeto po poročilu Hidrotehnike d.d.)

Napotki za ravnanje v vročini

Nacionalni inštitut za javno zdravje je objavil naslednji koristen članek, ki si ga velja prebrati:

Vročina v okolju lahko povzroči številne škodljive vplive na zdravje, zlasti pri občutljivejših skupinah prebivalstva. Z upoštevanjem napotkov za ravnanje v obdobju visokih temperatur lahko škodljive vplive omilimo ali preprečimo.

Koga  lahko vročina najbolj prizadene?

  • starejše in otroke,  
  • bolnike:  bolj ogroženi so  bolniki z obolenji, ki vplivajo na uravnavanje toplote v telesu, na mobilnost in sposobnost presojanja (npr. bolniki s   srčno žilnimi  obolenji in obolenji dihal, diabetiki, bolniki z obolenji ledvic, bolniki z duševnimi  motnjami, nepokretni;  na uravnavanje toplote vpliva tudi uživanje nekaterih zdravil),
  • osebe s socialno-ekonomskimi problemi  (ljudi z  nizkim  socialno-ekonomskim statusom, brezdomce, socialno izolirane, prebivalce, ki imajo slabši dostop do zdravstvenih ustanov),
  • osebe, ki so dodatno izpostavljene nekaterim dejavnikom iz okolja (onesnaženemu zraku; imajo slabše bivalne pogoje: bivajo v podstrešnih stanovanjih, v slabše prezračenih ali prenatrpanih prostorih, brez naprav za klimatizacijo; delavce, ki delajo  na prostem in prebivalce mest).

Kakšne težave povzroča vročina?

Daljše obdobje vročine lahko povzroči različne težave  in pregretje telesa:

  • kožne izpuščaje
  • vročinske krče
  • vročinsko izčrpanost
  • omedlevico – kratkotrajno izgubo zavesti
  • vročinsko kap.

Kako lahko preprečimo težave, ki lahko nastanejo zaradi vročine?

Težave preprečimo tako, da zmanjšamo obremenitev telesa s toploto

  • zmanjšamo izpostavljenost vročini:
    • se umaknemo v SENCO ali v HLADNEJŠE PROSTORE.
  • zmanjšamo nastajanje toplote:
    • OMEJIMO FIZIČNO AKTIVNOST.  Fizično aktivnost na prostem omejimo na jutranje in večerne ure.
    • Uživamo »lahko hrano«, v  manjših obrokih.
  • telesu omogočimo odvajanje toplote:
    • s pravilno izbiro OBLAČIL,
    • zadostnim uživanjem TEKOČIN.
  • Pomagamo drugim:
    • Nekateri ljudje so bolj OGROŽENI. Bodimo posebej pozorni na znake prizadetosti pri njih.
    • NIKOLI ne puščamo nikogar v zaprtem, parkiranem avtomobilu.
    • V primeru pregretja bolnika umaknemo na hladno (v senco ali hladen prostor). V primeru vročinske kapi takoj pokličemo ZDRAVNIŠKO POMOČ, obolelega ves čas hladimo. Z zdravnikom se posvetujemo tudi, če imamo neobičajne težave, ki ne minejo ali se večajo.
  • Ne pozabimo:
    • Ne pozabimo na zaščito pred SONCEM. V času njegove največje moči (med 10. in  17. uro) poiščimo senco. Zaščitimo se s sončnimi očali, pokrivalom za glavo, primernimi oblačili ter s širokospektralno zaščitno kremo (z zaščito pred UVA in UVB žarki) s sončnim zaščitnim faktorjem (t.j. SZF oz. angl. SPF) najmanj 30.
    • V vročini se HRANA hitreje pokvari. Bodimo pozorni na varnost hrane, ki jo uživamo in pravilno ravnanje s hrano.
    • ZDRAVILA shranjujemo na primerni temperaturi v skladu z navodili proizvajalca. Upoštevamo nasvete zdravnika.
    • Spremljamo NAPOVEDI IN OPOZORILA preko sredstev javnega obveščanja.

 


Natančnejše napotke si lahko preberete na naslednji povezavi.

Priporočila: Ne puščajmo otrok v parkiranem avtomobilu.

Infografika: Ravnanje v vročini