Oktober – mesec požarne varnosti

Tematika letošnjega meseca varstva pred požari je namenjena številki za klic v sili 112.

Projekt »Oktober – mesec požarne varnosti« izvaja Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije in Slovenskim združenjem za požarno varstvo. Velikokrat se zgodi, da ob požaru, nesreči ali ko nekdo potrebuje medicinsko pomoč, interventna vozila ne morejo pripeljati do vhoda v stavbo ali njegovo bližino. Na intervencijskih poteh in površinah, ki so namenjene gasilcem, so parkirana ali ustavljena vozila, na njih so postavljene ovire (zapornice, zaporni količki, zabojniki za smeti, cvetlična korita in podobno), dovozne poti so preozke, imajo neprimerne zavoje, delovne površine so neustrezne in podobno. Hitro posredovanje reševalcev, ki je v takih primerih še kako pomembno, je tako lahko onemogočeno.

Zavedati se je treba, da je preventivno delovanje zelo pomembno. Z ustreznim in pravočasnim ravnanjem se lahko prepreči marsikatero nesrečo ali vsaj zmanjša njene posledice.

Poskrbeti je treba, da bodo intervencijske poti in površine za gasilce vedno proste in prehodne. Upoštevati je treba talne oznake in prometne znake, s katerimi so te površine označene. Vozila morajo biti parkirana le na označenih parkirnih mestih, površine pa morajo biti očiščene (odstranjene večje veje, postriženo grmovje, očiščen sneg in podobno). Zabojniki za smeti morajo biti postavljeni tako, da ne ovirajo dovozov in dostopov. Na površinah ne smejo biti postavljene ovire, ki jih ni možno odstraniti (betonska cvetlična korita in podobno). Če so nameščeni zapornice in zaporni količki, naj bodo takšni, da jih lahko ob intervenciji odprejo tudi vozniki interventnih vozil.

Kot aktivnost za ozaveščanje prebivalstva o pomenu prostih intervencijskih poti in površin za gasilce so bili izdelani letakplakat in telop.

Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje je napotke, ki so bili v preteklih letih objavljeni v samostojnih publikacijah (zgibankah in plakatih) in na spletni strani, združila in objavila v knjižici Delujmo preventivno, ki jo dopolnjujejo plakat, telop s slovenskim znakovnim jezikom in lani narejeni aplikacija 112 – napotki ter spletna hiša Ste storili vse za varen dom?

Podrobnejši napotki ob nesrečah  v zavihku Napotki prebivalcem ob nesrečah, za otroke pa je bila narejena didaktična igra Delujmo preventivno in spletne igre, ki jih lahko igrate tukaj.

VARNO NA CESTI!

Šola se začenja, s tem pa se na naših cestah povečuje število otrok. Statistika sicer kaže zelo spodbudne rezultate, in sicer število otrok do 14. leta v zadnjih letih občutno pada, vseeno pa velja opomniti na navodila, z upoštevanjem katerih bodo naši otroci na cestah še bolj varni. Navodila povzemamo iz priporočil Javne agencije RS za varnost v prometu.

Otroci nekje do dopolnjenega desetega leta še ne znajo in ne zmorejo samostojno sodelovati v prometu, kajti promet doživljajo drugače, velikokrat jih premami kaj na drugi strani ulice in pozabijo na vsa pravila, pri hoji in teku še niso dovolj spretni, kaj šele da bi obvladali vožnjo kolesa tako dobro, da bi varno sodelovali v prometu.
Otroci so manjši kot odrasli, zato ne vidijo čez parkirane avtomobile ali zabojnike za smeti. Pri hoji in teku še niso dovolj spretni, predvsem pa imajo otroci težave v prometu zaradi postopnosti zaznavnega in spoznavnega razvoja. In zato smo tukaj mi odrasli, starši, da poskrbimo za njihovo varnost, ter jih seveda učimo varnega ravnanja v prometu.

Ne smemo pozabiti, da otroci:

  • Nimajo tako širokega vidnega polja kot odrasli in zato kasneje vidijo vozila, ki prihajajo z leve ali desne
  • Dobro slišijo, vendar ne vedo natančno iz katere smeri slišijo vozilo
  • Ne znajo dobro presojati hitrosti vozil in ocenjevati razdalj
  • Ne razlikujejo dobro pojmov npr. levo, desno
  • Ne zmorejo dolgotrajne koncentracije
  • Njihova pozornost se hitro preusmerja na objekte, ki jih pritegnejo in mimogrede jih kaj zmoti (hitro lahko pozabijo ali so videli vozilo, ki se približuje)
  • Ne zmorejo posploševanj in uporabe splošnih pravil kot je npr. pravilo kako prečkamo cesto
  • Zaradi razvoja mišljenja otroci pogosto mislijo, da jih voznik vidi, če oni sami vidijo avto, ki se približuje, vendar to velikokrat ni res

Zato izkoristite prosti čas z otrokom in ga dodatno pripravite na samostojno sodelovanje v prometu. Vzemite si čas in mu razložite pravila varnega ravnanja v prometu, mu jih pokažite v prometu in jih vadite z njim. Vsakič znova ga pohvalite za previdno in varno ravnanje, ter opozorite ob nepravilnem. Samo s takšnim načinom vzgoje bomo otroka dobro pripravili, da bo čez nekaj let lahko samostojno sodeloval v prometu kot pešec ali kasneje kot kolesar in voznik. In ne pozabite, da ste sami s svojim vedenjem in ravnanjem otroku lahko najboljši zgled.

Otrok – v avtu
Otrok v predšolski dobi sodeluje v prometu predvsem kot potnik in pešec, pa tudi na kolesu. Pomembno je, da je otrok prav na vsaki vožnji pripet v ustreznem otroškem sedežu primernem za njegovo težo in velikost. Če bomo starši dosledno pričakovali, da je otrok nameščen v sedežu, ter se tudi sami pripeli z varnostnim pasom (ne glede na katerem sedežu v avtomobilu sedimo) bo otrok brez večjih problemov in upiranja sprejel takšna pričakovanja.

Ko otrok dopolni eno leto je verjetno skrajni čas, da dobi tudi nov sedež. Sedeže skupine 1 lahko namestimo spredaj in zadaj, obrnjeni so v smeri vožnje. Pomembno je, da preverimo, da je sedež zares trdno nameščen v avto z običajnim varnostnim pasom. Pa tudi otroka moramo trdno pripeti v sedež – tako da lahko med otrokovo telo in sponko le stežka potisnemo prste. Le tako bo otrok trdno pripet in varen pred večjimi sunki ob trkih. Najboljša je seveda uporaba isofix sistema nameščanja otroških sedežev v avto, ker se tako izognemo vsem morebitnim napakam pri namestitvi. Nekoliko večji otroci, ki prerastejo sedeže (okrog 4. leta starosti), morajo uporabljati posebne sedeže skupine II – t.i. jahači in običajni varnostni pas.

Otrok – pešec
Ko smo z otrokom v prometu kot pešci je pomembno, da vedno (če je le možno) uporabljamo površine namenjene pešcem, to je pločnike, prehode za pešce, semaforizirane prehode, podhode in nadhode…. Mlajšega otroka vedno držimo za roko, hodi pa naj po notranji strani,  torej čimbolj stran od cestišča. Tako zmanjšamo verjetnost, da se nam otrok iztrga iz rok in nepričakovano steče na cesto. Pazljivi moramo biti tudi pri vseh izvozih iz garaž in dvorišč, saj so pogoste nesreče, da so otroci poškodovani prav ob vzvratni vožnji vozila, ko voznik ne vidi otroka, ki se je nenadoma pojavil za vozilom. Prav tako je zelo pomembno, da otrok ne puščamo samih na otroških igriščih, ampak so zmeraj v spremstvu staršev ali drugih odraslih. Tako lahko preprečimo marsikatero prometno nesrečo.

Tudi otrok na rolerjih mora uporabljati površine kot pešec, nikakor pa ne sme rolati po cestišču. Ob tem mora seveda imeti tudi vso zaščitno opremo s ščitniki na rokah in nogah, ter seveda čelado na glavi.


Otrok – kolesar
Mlajše otroke ( do sedmega leta) lahko v prometu vozite v posebnih kolesarskih sedežih, ki se namestijo na kolo. Tudi v tem primeru mora otrok nujno nositi kolesarsko čelado. Otroka učite, da mirno sedi privezan v kolesarskem sedežu, da vas ne ovira med vožnjo. Pazite tudi na otrokove noge, da mu ne zaidejo med napere. Za otroka je koristno, da čim hitreje obvlada spretnosti potrebne za vožnjo kolesa (ravnotežje, ustavljanje, speljevanje), vendar v prometu ne sme sodelovati sam do dopolnjenega 10. leta starosti, ko bo lahko opravljal izpit za vožnjo kolesa. Velja torej, čim hitreje na kolo, ker tako otrok razvija spretnosti, in čim kasneje v promet, ker otrok še ni sposoben obvladovati zahtev prometa. Seveda moramo poskrbeti, da je kolo tehnično brezhibno in pravšnje velikosti za otroka. Otrok mora, ko sedi na kolesu z obema nogama doseči do tal. Med vožnjo s kolesom naj bo otrok primerno oblečen in mora vedno nositi kolesarsko čelado, ne glede na to, ali se vozi s triciklom, v sedežu na našem kolesu ali samostojno na kolesu po dvorišču. Kolesarske čelade učinkovito obvarujejo otrokovo (in našo) glavo pred morebitnimi posledicami ob padcu s kolesa. Tako otroka učite doslednosti in bo kasneje privzel kolesarsko čelado kot nekaj samoumevnega. Kolesarska čelada mora ustrezati velikosti otrokove glave. Namestimo jo tako, da sega 2-3 prste nad obrvmi (torej bolj  naprej kot nazaj), da tako najbolje zaščiti teme glave. Čelada mora biti vedno pripeta s trakovi za zapenjanje, ki se dovolj tesno prilegajo bradi.


Najpogostejše napake pri vožnji otrok

Pri vožnji otrok pa so najpogostejše napake staršev, da otroka na krajših vožnjah, od doma do šole, vrtca, trgovine, babice, ne pripnejo v otroški sedež z varnostni pasom. Vendar so naletne teže otrok (20 kg) že pri 50 km/h okrog pol tone, kar pomeni, da otrok utrpi zelo hude poškodbe. V Sloveniji je večina predšolskih otrok poškodovanih ali celo umrlih v prometnih nesrečah prav kot potnikov v osebnih vozilih (več kot 60 %), ko bi jih morali odrasli odgovorno zaščititi v otoškem sedežu. Pogosto starši tudi nepravilno uporabijo otroški varnostni sedež, npr. namestijo sedež za dojenčke v smeri vožnje, kar je napačno, oz. ne uporabijo ustreznega otroškega sedeža glede na težo in velikost otroka. Prav tako ne namestijo otroškega sedeža dovolj trdno z varnostnimi pasovi v avto, zato svetujemo, da se vedno prepričajo, da je sedež dovolj trdno nameščen, se ne premika, ali pa uporabijo otroške sedeže z isofix pritrditvijo. Ter ponovno je pomembno, da otroka trdno pripnejo z vgrajenimi varnostnimi pasovi. Pogosto tudi opažamo, da se večji otroci ne vozijo več v otroškem sedežu, zato poudarjamo, da morajo biti otroci do višine 150 cm (približno 10-12 let starosti) še vedno nameščeni v otroškem sedežu, jahaču z naslonjalom za hrbet in glavo, ter pripeti z avtomobilskim varnostnim pasom.

 

Navodila za zagotavljanje dobrega stanja voda in urejanje ter vzdrževanje brežin vodotokov

Ena izmed značilnosti Slovenije je njena vodnatost, oziroma gosta prepredenost z vodotoki. V njih se je, zaradi ugodnih razmer za rast in razvoj, razvilo pestro življenje. Ker ima vsak poseg v brežino vodotoka in obrežno vegetacijo določene posledice, lahko človek s svojo dejavnostjo hitro spremeni in celo poruši ekosistemsko ravnovesje v vodotoku in prostoru ob vodotoku, kar pomeni, da poruši naravno ravnovesje medsebojno uravnoteženih odnosov in vplivov živih bitij med seboj in z njihovimi habitati.
Poleg odstranjevanja obrežne vegetacije ima bistven vpliv na ekosistemsko ravnovesje onesnaževanje s hranili zaradi izvajanja kmetijskih dejavnosti, to je rabe živinskih gnojil, rabe mineralnih gnojil, rabe gnojilne gošče iz večjih živinskih obratov ali komunalnih čistilnih naprav. Slednje v kombinaciji z neprimernim urejanjem kmetijskih zemljišč (odstranjevanje obrežne vegetacije, neprimerno namakanje, ipd) in v kombinaciji z naravnimi danostmi (tla, padavine, itd.) predstavlja veliko obremenitev vodnih teles površinskih voda in vzrok za slabo stanje voda, kar vodi do neposrednega onesnaženja vode in pogina živalskih ter odmrtja rastlinskih vrst. Mrtev vodotok je zaradi izjemnega negativnega vpliva na okolje kot tudi motečega vpliva na okoliške prebivalce (smrad iz vodotoka, negativen vpliv na priobalno vegetacijo, vrtove, posevke…) nedopusten, zato je skrb za ohranjanje dobrega stanja voda bistvena, tako s stališča varovanja okolja kot posledično tudi zagotavljanja zdravega bivalnega okolja za ljudi.

Obrežna vegetacija ima pomemben vpliv tudi na količino pridelkov na njivah in vrtovih. V primerjavi s kmetijskimi površinami je pestrost rastlinskih in živalskih vrst v obrežnem pasu izjemna, kar pozitivno vpliva na pridelavo hrane, saj v njej plenilci, ki so naravni zatiralci poljskih škodljivcev, najdejo raznolik plen, ki jim omogoča večje možnosti za preživetje in razvoj. Še posebej v času, ko na poljskih površinah ni dostopne hrane (bujna stalna vegetacija je prezimovališče živali s kmetijskih površin in za kmetijstvo potrebnih opraševalcev itd.). Z vidika ohranjanja biotske raznolikosti obrežna vegetacija živalim zagotavlja zavetje pred plenilci ter prostor za gnezdenje in prehranjevanje, z vidika zagotavljanja dobrega stanja voda pa ima pomemben vpliv na pregrevanje vode, saj zagotavlja senčenje.

Obrežna vegetacija ima tudi številne pozitivne učinke na kmetijstvo, ki se jih vsi premalo zavedamo. Obrežni pas z bogato floro in favno pozitivno učinkuje na kmetijstvo tako s stališča pedologije, saj se hitreje in učinkoviteje tvori humusna plast, kjer organizmi sodelujejo pri razgradnji organskih snovi (kompostiranje), kot s stališča stabilizacije brežin (bočna in globinska erozija vodotoka) in varovanja pred vetrno erozijo. Koreninski sistem obrežne vegetacije utrjuje brežine vodotokov in varuje kmetijska zemljišča pred erozijskim delovanjem vode ter hkrati zmanjšuje vpliv vetra, saj deluje kot vetrna pregrada.

Veliko grožnjo obrežni vegetaciji kot naravnim ekosistemom predstavljajo invazivne vrste. Rastlinske invazivne vrste spodrivajo avtohtone (domače) z gostim preraščanjem rastišč, s čimer onemogočajo uspevanje vseh drugih vrst. Rastlinske invazivne vrste se pojavijo predvsem na razgaljenih površinah, ki jih razgalimo ob najrazličnejših posegih in jih prepustimo same sebi. Živalske invazivne vrste pri nas nimajo naravnih sovražnikov, zato so uspešnejše v boju za hrano in življenjski prostor z domačimi vrstami.

Zato, da bi ohranili prednosti, ki nam jih ponujajo vodotoki in se obvarovali pred nevarnostjo poplav, lastnike in druge posestnike zemljišč ob vodotokih spodbujamo k naslednjim pozitivnim ukrepom:
– vzdržujte obrežno vegetacijo in odstranjujte veje in debla dreves, ki so nagnjena ali podrta v strugo vodotoka oz. tista, ki so suha in trhla do te mere, da bi se lahko sama zrušila v strugo (s soglasjem vodovarstvenega nadzornika);
– porezano vejevje in debla takoj odstranite z območja vodnega zemljišča in poplavnih ravnic, saj lahko v primeru visokih voda naplavine porezanega vejevja in debel tvorijo čepe plavja, ki običajno zamašijo mostne in ostale odprtine (s soglasjem vodovarstvenega nadzornika);
– redčenje obrežne vegetacije (s soglasjem vodovarstvenega nadzornika) opravite v zimskem času. Upoštevati je treba prepoved redčenja obrežne vegetacije med 1. marcem in 1. avgustom (Zakon o divjadi in lovstvu);
– sproti odstranjujte čepe plavja, odpadke in druge opuščene oziroma odvržene predmete, ki zastajajo v strugi vodotoka, saj ti običajno povzročajo poplavljanje in zajedanje obvodnih zemljišč;
– ne odlagajte smeti in drugih odvečnih materialov na vodna in priobalna zemljišča. Priobalni pas za vodotoke II. reda meri 5 m, merjeno od roba vodotoka;
– upoštevajte prepoved uporabe gnojil in fitofarmacevtskih sredstev v priobalnem pasu;
– upoštevajte prepoved pranja vseh vozil in drugih strojev ali naprav v priobalnem pasu;
– v obrežni vegetaciji puščajte plodonosne vrste, kot so češnja, hrast, maklen, jerebika, robida, rumeni dren, glog in črn trn;
– v priobalnem pasu ob vodotokih gospodarite zmerno. Najprimernejša oblika kmetovanja so negnojeni ekstenzivni travniki;
– pri redčenju vegetacije ohranjajte zveznost (krošnje dreves naj se med seboj stikajo) in navpično slojevitost (zelišče, grmovje, drevesa);
– vegetacijo redčite izmenično (ne na obeh bregovih naenkrat) ali pa s selektivno sečnjo;
– spodbujajte različne faze starosti grmovnih in drevesnih vrst;
– puščajte suha drevesa, ki ne predstavljajo nevarnosti, da bi se lahko sama zrušila v strugo;
– preprečujte semenenje in plojenje invazivnih rastlinskih vrst;
– tujerodnih živalskih vrst iz akvarijev in vrtnih ribnikov ni dovoljeno spuščati v vodotoke;
– zemlje in zavrženih rastlinskih delov sobnih in vrtnih rastlin ne odlagajte v bližino vodotoka;
– ob obrežni vegetaciji puščajte 5 metrov travnatega pasu, saj ima le-ta pomembno vlogo pri razvoju žuželk.

Občina Dol pri Ljubljani glede na količino rečne vode na prebivalca spada med bogatejše v državi. Izkoristimo to prednost, ki nam jo ponuja narava in poskrbimo, da vodotoki ostanejo naši zavezniki in ne tudi sovražniki.
Š.K.K. (povzeto po poročilu Hidrotehnike d.d.)

Napotki za ravnanje v vročini

Nacionalni inštitut za javno zdravje je objavil naslednji koristen članek, ki si ga velja prebrati:

Vročina v okolju lahko povzroči številne škodljive vplive na zdravje, zlasti pri občutljivejših skupinah prebivalstva. Z upoštevanjem napotkov za ravnanje v obdobju visokih temperatur lahko škodljive vplive omilimo ali preprečimo.

Koga  lahko vročina najbolj prizadene?

  • starejše in otroke,  
  • bolnike:  bolj ogroženi so  bolniki z obolenji, ki vplivajo na uravnavanje toplote v telesu, na mobilnost in sposobnost presojanja (npr. bolniki s   srčno žilnimi  obolenji in obolenji dihal, diabetiki, bolniki z obolenji ledvic, bolniki z duševnimi  motnjami, nepokretni;  na uravnavanje toplote vpliva tudi uživanje nekaterih zdravil),
  • osebe s socialno-ekonomskimi problemi  (ljudi z  nizkim  socialno-ekonomskim statusom, brezdomce, socialno izolirane, prebivalce, ki imajo slabši dostop do zdravstvenih ustanov),
  • osebe, ki so dodatno izpostavljene nekaterim dejavnikom iz okolja (onesnaženemu zraku; imajo slabše bivalne pogoje: bivajo v podstrešnih stanovanjih, v slabše prezračenih ali prenatrpanih prostorih, brez naprav za klimatizacijo; delavce, ki delajo  na prostem in prebivalce mest).

Kakšne težave povzroča vročina?

Daljše obdobje vročine lahko povzroči različne težave  in pregretje telesa:

  • kožne izpuščaje
  • vročinske krče
  • vročinsko izčrpanost
  • omedlevico – kratkotrajno izgubo zavesti
  • vročinsko kap.

Kako lahko preprečimo težave, ki lahko nastanejo zaradi vročine?

Težave preprečimo tako, da zmanjšamo obremenitev telesa s toploto

  • zmanjšamo izpostavljenost vročini:
    • se umaknemo v SENCO ali v HLADNEJŠE PROSTORE.
  • zmanjšamo nastajanje toplote:
    • OMEJIMO FIZIČNO AKTIVNOST.  Fizično aktivnost na prostem omejimo na jutranje in večerne ure.
    • Uživamo »lahko hrano«, v  manjših obrokih.
  • telesu omogočimo odvajanje toplote:
    • s pravilno izbiro OBLAČIL,
    • zadostnim uživanjem TEKOČIN.
  • Pomagamo drugim:
    • Nekateri ljudje so bolj OGROŽENI. Bodimo posebej pozorni na znake prizadetosti pri njih.
    • NIKOLI ne puščamo nikogar v zaprtem, parkiranem avtomobilu.
    • V primeru pregretja bolnika umaknemo na hladno (v senco ali hladen prostor). V primeru vročinske kapi takoj pokličemo ZDRAVNIŠKO POMOČ, obolelega ves čas hladimo. Z zdravnikom se posvetujemo tudi, če imamo neobičajne težave, ki ne minejo ali se večajo.
  • Ne pozabimo:
    • Ne pozabimo na zaščito pred SONCEM. V času njegove največje moči (med 10. in  17. uro) poiščimo senco. Zaščitimo se s sončnimi očali, pokrivalom za glavo, primernimi oblačili ter s širokospektralno zaščitno kremo (z zaščito pred UVA in UVB žarki) s sončnim zaščitnim faktorjem (t.j. SZF oz. angl. SPF) najmanj 30.
    • V vročini se HRANA hitreje pokvari. Bodimo pozorni na varnost hrane, ki jo uživamo in pravilno ravnanje s hrano.
    • ZDRAVILA shranjujemo na primerni temperaturi v skladu z navodili proizvajalca. Upoštevamo nasvete zdravnika.
    • Spremljamo NAPOVEDI IN OPOZORILA preko sredstev javnega obveščanja.

 


Natančnejše napotke si lahko preberete na naslednji povezavi.

Priporočila: Ne puščajmo otrok v parkiranem avtomobilu.

Infografika: Ravnanje v vročini

Povabilo k poletnemu projektu POLETAVCI-poletni bralci

Tudi letošnje leto naša Knjižnica Jurij Vega v projektu Mestne knjižnice Ljubljana Poletavci – poletni bralci in vabi vse otroke v starosti med 7 in 12 let, da si med poletnimi počitnicami, ki so dolge kar 68 dni, izberete 30 dni in vsak dan pol ure berete: knjige, časopisne članke, revije, stripe, turistične vodnike, recepte … V seznam bralnih dni vpišete, kaj ste prebrali.

Mama, oče, babica, dedek, starejši brat ali sestra, teta ali stric pa s svojim podpisom potrdijo, da ste res brali pol ure na dan. Dobite super navado in super nagrado: branje in majico, ki jo skupaj s priznanjem prejmete na zaključni prireditvi konec septembra.

Zgibanko in seznam bralnih dni dobite v knjižnici ali na internetni strani domače knjižnice. Lepo povabljeni k počitniškemu branju!

Pozor: ogenj ni igrača!

Med poletnimi počitnicami imajo otroci več časa za različne dejavnosti, tako doma kot na prostem. Ob tem je tudi več priložnosti, da se srečajo z nesrečami, med njimi tudi s požarom.

Da bi bili otroci pri vseh počitniških dejavnostih varni je pomembno, da jih poučimo o:

– nevarnosti ognja in vzrokih za nastanek požara,
– preventivnem ukrepanju in
– pravilnem ukrepanju ob požaru.

Kaj je požar
Požar je nenadzorovano širjenje ognja. Ob tem se razvijejo dim, vročina in strupeni plini, ki so nevarni za življenje in zdravje ljudi ter živali.

Trikotnik gorenja in gašenje
Za gorenje so potrebni trije elementi, ki tvorijo tako imenovani trikotnik gorenja. To so gorljiva snov, kisik in toplota. Če katerega izmed njih odvzamemo, bo gorenje prenehalo. Temu pravimo gašenje. Gasimo lahko s hlajenjem (odvzamemo toploto), dušenjem (odvzamemo kisik) ali odvzemanjem gorljive snovi (požar se nima več kam širiti).

Požarna varnost
To je varnost ljudi, živali in premoženja ob požaru. Še bolje pa je, če poskrbimo, da do požara sploh ne pride. Temu pravimo preventivno ukrepanje.

Preventivni ukrepi
Preventivni ukrep je upoštevanje znanja o tem, kako moramo ravnati, da ne bi povzročili požara. Nekaj pomembnih nasvetov:

  • električni vodniki in žice niso igrača, še zlasti so nevarni, če so poškodovani;
  • če kuhamo, nikoli ne zapuščajmo prostora, še zlasti, če je na štedilniku vroče olje;
  • sveče uporabljajmo zelo previdno, vedno jih postavimo na negorljivo površino, stojijo naj ravno in stabilno;
  • pirotehnična sredstva nam lahko ob nepravilni uporabi eksplodirajo v roki, iskre, ki nastanejo ob vžigu, pa lahko povzročijo požar;
  • prazne embalaže vnetljivih tekočin, kot so čistila, razredčila, laki in podobno, ter pršilk pod tlakom nikoli ne mečimo v ogenj;
  • če kurimo v naravi (piknik, kres ipd.), mora biti kurišče obdano z negorljivim materialom in dovolj oddaljeno od gozda ali posameznih dreves. Če je vreme suho in vetrovno, kurjenje raje opustimo.

Igra z ognjem
Z vžigalicami in vžigalniki se ne igrajmo. Takšno ravnanje je neodgovorno in nevarno. Tako ne ogrožamo le svojega življenja, temveč tudi življenje drugih ljudi. Še posebno pazljivo ravnajmo z odprtim ognjem:

  • na bencinski črpalki, ker so bencinski hlapi zelo vnetljivi;
  • v naravi ob suhem in vetrovnem vremenu, ker že nedolžna iskra lahko zaneti požar;
  • v prostoru, v katerem so prisotne nevarne snovi ali plinske jeklenke, ker lahko pride do eksplozije.

Kako se odzovemo, če izbruhne požar
Požar se lahko širi zelo hitro, zato je bistveno, da se odzovemo mirno, hitro in hkrati tudi pravilno, saj s tem lahko požar na začetni stopnji pogasimo tudi sami. Uporabimo gasilnik ali kako drugo priročno sredstvo.

Kako lahko sami pogasimo začetni požar
Če zaradi kakršnega koli vzroka vendarle zagori, lahko začetne požare manjšega obsega (npr. goreč predmet) pogasimo tudi sami z vsemi gasilnimi sredstvi, ki jih imamo pri roki, na primer z vodo, odejo, obleko, peskom, zemljo, vejami, lopato, metlo itn.

Gašenje z vodo je lahko tudi nevarno
Za pravilno in učinkovito gašenje je pomembno vedeti, kaj gori. Ali veste, da voda ni vedno primerno gasilno sredstvo? Je električno prevodna in zelo burno reagira z nekaterimi snovmi (s pregretimi maščobami). Zato električnih naprav in pregretega olja v ponvi nikoli ne smemo gasiti z vodo! Pregreto olje v ponvi najučinkoviteje zadušimo s pokrovko ali mokro krpo.

Gasilni aparat (gasilnik)
Najprimernejši za gašenje začetnih požarov je gasilni aparat ali gasilnik. Gasilniki so polnjeni z različnimi gasilnimi sredstvi (vodo, peno, CO2 ali ABC-prahom) in različnih velikosti. Na vsakem gasilniku je tudi navodilo, kako se uporablja. Preberite ga!

Umik na varno je evakuacija
Umik iz stavbe na varno se imenuje evakuacija. Umikamo se po najhitrejši varni poti na zbirno mesto. Evakuacijska pot je označena z evakuacijskimi znaki, ki s puščico kažejo smer umika iz stavbe vse do varnega zbirnega mesta. Evakuacijska pot je narisana na načrtu evakuacije, ki v objektu visi na vidnem mestu.

Pri evakuaciji je pomembno vedeti:

  • če je v prostoru dim, se premikajmo oziroma plazimo po tleh, saj je zrak pri tleh čistejši;
  • usta in nos si prekrijmo z vlažnim robčkom ali krpo ter se umikajmo v smeri evakuacije;
  • izhod iz zadimljenega prostora lažje najdemo, če se gibljemo ob stenah;
  • preden odpremo vrata, kljuko preverimo s hrbtno stranjo dlani. Če je topla, vrat ne odpirajmo, kajti na drugi strani je požar;
  • če zaradi ognja in dima ne moremo zapustiti sobe, zaprimo vrata, pred režo pod njimi pa položimo krpo, kar bo upočasnilo dotok dima v sobo;
  • če se ne moremo varno umakniti, odprimo okno in pokličimo na pomoč;
  • nikoli ne uporabljajmo dvigala, umikajmo se po stopnicah.

Zastrupitev z dimom
Dim, vročina in strupeni plini, ki so nevarni za življenje in zdravje ljudi ter živali, so spremljevalci vsakega požara. Največja nevarnost ob požaru je zastrupitev z dimom. Vdihavanje plinov, ki nastajajo ob požaru, vodi v nezavest. Ker je dim lažji od zraka, se bo zadrževal pod stropom, zato je v takšnem primeru najbolje, da se plazimo po kolenih. Če je le mogoče, si usta in nos prekrijmo z vlažnim robčkom, da bomo lažje dihali. Izhod iz zadimljenega prostora lažje najdemo, če se gibljemo ob zidovih.

Številka 112
Na številko 112 lahko pokličemo v kateri koli državi EU, če potrebujemo pomoč gasilcev, nujno medicinsko pomoč ali druge reševalne službe.
Na številko 112 lahko brezplačno pokličemo s stacionarnega ali mobilnega telefona, tudi če je račun prazen, ali pa pošljemo kratko sporočilo (SMS). Kličemo lahko 24 ur na dan, vse dni v tednu. Ob klicu na številko 112 ostanimo mirni in povejmo kdo kliče, kaj se je zgodilo, kje se je zgodilo, kdaj se je zgodilo, koliko je ponesrečencev, kakšne so poškodbe in  okoliščine na kraju nesreče ter kakšna pomoč je potrebna.

Več na www.sos112.si

Nov AED aparat v Vinjah

Gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Vinje vse krajane Vinj, njihove obiskovalce in mimoidoče obveščamo, da smo od Občine Dol pri Ljubljani prejeli AED (avtomatski zunanji defibrilator). AED je prenosna elektronska naprava, ki je sposobna zaznati zastoj srca pri človeku. S pomočjo električnega sunka lahko srce ponovno požene in s tem reši življenje.
Naprava je javno dostopna na naslovu PGD Vinje, Vinje 26b, Dol pri Ljubljani.

Irena Verbič za PGD Vinje

Pridobite znak kakovosti Slovenije

Razvojni center Srca Slovenije kvalitetne rokodelske izdelke ter pridelke in prehranske izdelke z območja Srce Slovenije nagrajuje od leta 2016 s posebno oznako – srčkom kakovosti, ki na izdelkih predstavlja dodano vrednost in gradi trajno zaupanje potrošnika v izdelke. Označba kakovosti potrošniku olajša nakup, saj zagotavlja, da je izdelek, ki ga iščejo, kakovosten. Tržna znamka izraža tudi, da določen izdelek prihaja z območja Srce Slovenije. Na prvem razpisu je naš znak dobilo prvih 89 prehranskih in rokodelskih izdelkov.

Vabimo vas, da se prijavite z do tremi izdelki na drugo brezplačno ocenjevanje za pridobitev kolektivne tržne znamke Srce Slovenije. Prijavite se lahko registrirane pravne in fizične osebe, ki ponujate pridelke in izdelke, za katere se podeljuje pravica do uporabe kolektivne tržne znamke Srce Slovenije. Ocenjevanje bo potekalo v okviru operacije LAS Srce Slovenije »Promocija turistične destinacije Srce Slovenije«, zato namenjamo tokrat razpis podjetjem in osebam iz občin Dol pri Ljubljani, Kamnik, Litija, Lukovica, Moravče in Šmartno pri Litiji.

Pridelke, prehranske in rokodelske izdelke prijavite za ocenjevanje do 4. junija 2018. Ocenjevanje rokodelskih izdelkov ter izdelkov unikatnega in industrijskega oblikovanja bo potekalo v petek, 15. junija 2018, ocenjevanje pridelkov in prehranskih izdelkov pa v ponedeljek, 18. junija 2018. Lokacijo in uro ocenjevanja bomo objavili naknadno. Ponudniki za ocenjevanje dostavijo en primer vsakega pridelka oz. izdelka, ki ostane v lasti Razvojnega centra Srca Slovenije.

Obrazci za prijavo so objavljeni na spletni strani www.razvoj.si. Za več informacij pišite na mija.bokal@razvoj.si ali pokličite 01 896 27 13 (Mija Bokal).

Mija Bokal

Novosti na področju starševskega varstva in družinskih prejemkov

Marca 2018 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Novela zakona prinaša nekaj pomembnih novosti.

Otroški dodatek
Novela Zakona o spremembah in dopolnitvah o starševskem varstvu in družinskih prejemkih določa, da so starši za otroka do četrtega leta starosti upravičeni do povečanega zneska otroškega dodatka za 20 %.

Dodatek za veliko družino
Dodatek za veliko družino je namenjen družinam s tremi ali več otroki, ki so mlajši od 18 let oziroma dokler so jih starši dolžni preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja (največ 26 let). Pogoji za pridobitev so, da ima vsaj eden od staršev in otroci skupno stalno prebivališče v Sloveniji, ob istočasnem izpolnjevanju pogoja biološkega starševstva in da izpolnjujejo premoženjski cenzus, ki znaša 64 % povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana (659,30 € na družinskega člana).
Pravico ima tudi druga oseba, kadar trije ali več otrok iz iste družine živi brez staršev. Dodatek za veliko družino se izplača v enkratnem znesku. Za družino s tremi otroki znaša 395 €, za družino s štirimi ali več otroki pa 480 €.

Vinjete za veliko družino
Eden od staršev ali druga oseba, ki ima v lasti ali uporabi vozilo, ki je v skladu s predpisi in je ob zadnji še veljavni registraciji vozila uveljavil pravico do 50 % znižanja letne dajatve za velike družine za to vozilo, ob pogoju, da so štirje ali več otrok mlajši od 18 let, je v primeru nakupa letne vinjete za to vozilo v posameznem letu upravičen do enkratne denarne pomoči v višini razlike med ceno letne vinjete, ki je v predpisu, ki ureja cestninske ceste, in cestnine, določene za drugi cestninski razred.
Pomoč pri rojstvu otroka
Za vse otroke rojene od vključno 1. 1. 2018 je pravica do pomoči ob rojstvu otroka ponovno univerzalna in ni vezana na materialni položaj družine. Vlagatelji, ki jim je bila po dosedanji ureditvi pravica do pomoči ob rojstvu otroka zavrnjena zaradi preseganja cenzusa in tisti, ki vloge še niso vložili, otrok pa je rojen od vključno 1. 1. 2018 do uveljavitve zakona (17. 3. 2018), imajo možnost uveljaviti pravico še največ 60 dni po uveljavitvi novele zakona.

Očetovski dopust
Za očete otrok, rojenih od 1. 5. 2018 dalje, bo veljal drugačen način izrabe očetovksega dopusta, ki je enostaven, pregleden in fleksibilen, pri čemer trajanje očetovskega dopusta in višina nadomestila ostajata nespremenjena. Očetje bodo lahko izrabili vseh 30 dni očetovskega dopusta skupaj, pri čemer morajo najmanj 15 dni izrabiti kadarkoli od rojstva otroka do najpozneje en mesec po poteku starševskega dopusta v strnjenem nizu, preostanek pa do končanega prvega razreda osnovne šole.

Občinska uprava, povzeto po CSD Domžale

Električni vlakec Urban začenja z rednimi krožnimi vožnjami po Ljubljani

Od 25. aprila dalje je po krožni poti, ki vključuje pomembne znamenitosti Ljubljane, začel voziti nov turistični vlakec. Okolju prijazno vozilo na električni pogon, brez škodljivih izpustov, bo vozil po krožni poti, ki vključuje 10 postajališč. Začetna vstopna postaja na Stritarjevi ulici se imenuje Mestna hiša. Potniki bodo na vlakec lahko vstopali ali izstopali na katerikoli postaji. Vlakec bo vozil po voznem redu. Na prvo vožnjo bo krenil ob 9:30, na zadnjo pa ob 20. uri. Električni turistični vlakec je obdržal ime URBAN. Vožnje z Urbanom so danes za vse potnike brezplačne.

Drugačen pogled na Ljubljano
Turistični vlakec Urban ima na svoji poti deset postaj: Mestna hiša, Ljubljanski grad, Špica/Botanični vrt, Trnovski pristan, Plečnikova hiša, Križanke, Kongresni trg, Parlament, Opera in Ajdovščina. Potnikom je na vlakcu na voljo slikovni prikaz največjih znamenitosti Ljubljane, ki jih predstavi zvočni vodnik v devetih jezikih: slovenščini, angleščini, nemščini, italijanščini, hrvaščini, francoščini, španščini, ruščini in kitajščini.

Na krožni vožnji ves dan
Vlakec bo potnikom na voljo vse dni v tednu, vsakih 90 minut. Na prvo vožnjo se bo odpravil ob 9:30 uri iz postajališča Mestna hiša na Stritarjevi ulici, na zadnjo pa ob 20. uri. Dolžina krožne poti je 9 km. Vozovnico za krožno vožnjo bodo potniki lahko kupili pri vozniku, v Turistično informativnem centru Turizma Ljubljana, na Potniški blagajni LPP na Bavarskem dvoru ali preko spleta. Cena vozovnice za otroke bo 4 EUR, za odrasle pa 8 EUR. Za otroke do dopolnjenega 3. leta bo vožnja brezplačna. Skupine s 15 potniki in več bodo imeli 25 % popust. Vozovnica bo veljavna cel dan. Potniki bodo lahko na vlakec vstopili ali izstopili na katerikoli postaji z vozovnico dotičnega dne.

Okolju prijazno vozilo
Kompozicija vlakca je sestavljena iz vlečnega vozila, »lokomotive«, in dveh vagonov. En vagon ima 28 sedežev, ki so razporejeni v 7 vrstah s 4 sedeži, drug vagon pa ima 24 sedežev, razporejenih v 6 vrstah s 4 sedeži in prostor za voziček za gibalno ovirane osebe. Vsi potniki sedijo v smeri vožnje.
Vlečno vozilo je narejeno na osnovi terenskega vozila Toyota Landcruiser in ima stalni štirikolesni pogon (4 x 4) z zaporo diferenciala in reduktorjem. Vozilo poganja sinhronski elektromotor moči 110 kW, ki omogoča tudi rekuperacijo energije pri zaviranju vlakca ali pri vožnji po klancu navzdol. Energija za pogon elektromotorja je shranjena v litij-železo-fosfatni bateriji (Li Fe PO4) kapacitete 72,5 kWh. Ta kapaciteta omogoča vlakcu doseg do 200 km in premagovanje klancev z naklonom do 24 %. Po postopku javnega naročila je bila za dobavo vozila izbrana družba Setekar d.o.o. iz Celja, ki je za 415.200,00 EUR brez DDV ponudila vozilo nemškega proizvajalca Sightseeing Trains Rügen GmbH.

Delno spremenjena trasa
Zaradi zapore na Gosposvetski cesti in Dalmatinovi ulici, bo vlakec do zaključka del vozil po spremenjeni trasi. Namesto mimo postajališča Ajdovščina, bo krog zaključil z vožnjo po Čopovi ulici, preko Tromostovja do začetne postaje.