Navodila za zagotavljanje dobrega stanja voda in urejanje ter vzdrževanje brežin vodotokov

Ena izmed značilnosti Slovenije je njena vodnatost, oziroma gosta prepredenost z vodotoki. V njih se je, zaradi ugodnih razmer za rast in razvoj, razvilo pestro življenje. Ker ima vsak poseg v brežino vodotoka in obrežno vegetacijo določene posledice, lahko človek s svojo dejavnostjo hitro spremeni in celo poruši ekosistemsko ravnovesje v vodotoku in prostoru ob vodotoku, kar pomeni, da poruši naravno ravnovesje medsebojno uravnoteženih odnosov in vplivov živih bitij med seboj in z njihovimi habitati.
Poleg odstranjevanja obrežne vegetacije ima bistven vpliv na ekosistemsko ravnovesje onesnaževanje s hranili zaradi izvajanja kmetijskih dejavnosti, to je rabe živinskih gnojil, rabe mineralnih gnojil, rabe gnojilne gošče iz večjih živinskih obratov ali komunalnih čistilnih naprav. Slednje v kombinaciji z neprimernim urejanjem kmetijskih zemljišč (odstranjevanje obrežne vegetacije, neprimerno namakanje, ipd) in v kombinaciji z naravnimi danostmi (tla, padavine, itd.) predstavlja veliko obremenitev vodnih teles površinskih voda in vzrok za slabo stanje voda, kar vodi do neposrednega onesnaženja vode in pogina živalskih ter odmrtja rastlinskih vrst. Mrtev vodotok je zaradi izjemnega negativnega vpliva na okolje kot tudi motečega vpliva na okoliške prebivalce (smrad iz vodotoka, negativen vpliv na priobalno vegetacijo, vrtove, posevke…) nedopusten, zato je skrb za ohranjanje dobrega stanja voda bistvena, tako s stališča varovanja okolja kot posledično tudi zagotavljanja zdravega bivalnega okolja za ljudi.

Obrežna vegetacija ima pomemben vpliv tudi na količino pridelkov na njivah in vrtovih. V primerjavi s kmetijskimi površinami je pestrost rastlinskih in živalskih vrst v obrežnem pasu izjemna, kar pozitivno vpliva na pridelavo hrane, saj v njej plenilci, ki so naravni zatiralci poljskih škodljivcev, najdejo raznolik plen, ki jim omogoča večje možnosti za preživetje in razvoj. Še posebej v času, ko na poljskih površinah ni dostopne hrane (bujna stalna vegetacija je prezimovališče živali s kmetijskih površin in za kmetijstvo potrebnih opraševalcev itd.). Z vidika ohranjanja biotske raznolikosti obrežna vegetacija živalim zagotavlja zavetje pred plenilci ter prostor za gnezdenje in prehranjevanje, z vidika zagotavljanja dobrega stanja voda pa ima pomemben vpliv na pregrevanje vode, saj zagotavlja senčenje.

Obrežna vegetacija ima tudi številne pozitivne učinke na kmetijstvo, ki se jih vsi premalo zavedamo. Obrežni pas z bogato floro in favno pozitivno učinkuje na kmetijstvo tako s stališča pedologije, saj se hitreje in učinkoviteje tvori humusna plast, kjer organizmi sodelujejo pri razgradnji organskih snovi (kompostiranje), kot s stališča stabilizacije brežin (bočna in globinska erozija vodotoka) in varovanja pred vetrno erozijo. Koreninski sistem obrežne vegetacije utrjuje brežine vodotokov in varuje kmetijska zemljišča pred erozijskim delovanjem vode ter hkrati zmanjšuje vpliv vetra, saj deluje kot vetrna pregrada.

Veliko grožnjo obrežni vegetaciji kot naravnim ekosistemom predstavljajo invazivne vrste. Rastlinske invazivne vrste spodrivajo avtohtone (domače) z gostim preraščanjem rastišč, s čimer onemogočajo uspevanje vseh drugih vrst. Rastlinske invazivne vrste se pojavijo predvsem na razgaljenih površinah, ki jih razgalimo ob najrazličnejših posegih in jih prepustimo same sebi. Živalske invazivne vrste pri nas nimajo naravnih sovražnikov, zato so uspešnejše v boju za hrano in življenjski prostor z domačimi vrstami.

Zato, da bi ohranili prednosti, ki nam jih ponujajo vodotoki in se obvarovali pred nevarnostjo poplav, lastnike in druge posestnike zemljišč ob vodotokih spodbujamo k naslednjim pozitivnim ukrepom:
– vzdržujte obrežno vegetacijo in odstranjujte veje in debla dreves, ki so nagnjena ali podrta v strugo vodotoka oz. tista, ki so suha in trhla do te mere, da bi se lahko sama zrušila v strugo (s soglasjem vodovarstvenega nadzornika);
– porezano vejevje in debla takoj odstranite z območja vodnega zemljišča in poplavnih ravnic, saj lahko v primeru visokih voda naplavine porezanega vejevja in debel tvorijo čepe plavja, ki običajno zamašijo mostne in ostale odprtine (s soglasjem vodovarstvenega nadzornika);
– redčenje obrežne vegetacije (s soglasjem vodovarstvenega nadzornika) opravite v zimskem času. Upoštevati je treba prepoved redčenja obrežne vegetacije med 1. marcem in 1. avgustom (Zakon o divjadi in lovstvu);
– sproti odstranjujte čepe plavja, odpadke in druge opuščene oziroma odvržene predmete, ki zastajajo v strugi vodotoka, saj ti običajno povzročajo poplavljanje in zajedanje obvodnih zemljišč;
– ne odlagajte smeti in drugih odvečnih materialov na vodna in priobalna zemljišča. Priobalni pas za vodotoke II. reda meri 5 m, merjeno od roba vodotoka;
– upoštevajte prepoved uporabe gnojil in fitofarmacevtskih sredstev v priobalnem pasu;
– upoštevajte prepoved pranja vseh vozil in drugih strojev ali naprav v priobalnem pasu;
– v obrežni vegetaciji puščajte plodonosne vrste, kot so češnja, hrast, maklen, jerebika, robida, rumeni dren, glog in črn trn;
– v priobalnem pasu ob vodotokih gospodarite zmerno. Najprimernejša oblika kmetovanja so negnojeni ekstenzivni travniki;
– pri redčenju vegetacije ohranjajte zveznost (krošnje dreves naj se med seboj stikajo) in navpično slojevitost (zelišče, grmovje, drevesa);
– vegetacijo redčite izmenično (ne na obeh bregovih naenkrat) ali pa s selektivno sečnjo;
– spodbujajte različne faze starosti grmovnih in drevesnih vrst;
– puščajte suha drevesa, ki ne predstavljajo nevarnosti, da bi se lahko sama zrušila v strugo;
– preprečujte semenenje in plojenje invazivnih rastlinskih vrst;
– tujerodnih živalskih vrst iz akvarijev in vrtnih ribnikov ni dovoljeno spuščati v vodotoke;
– zemlje in zavrženih rastlinskih delov sobnih in vrtnih rastlin ne odlagajte v bližino vodotoka;
– ob obrežni vegetaciji puščajte 5 metrov travnatega pasu, saj ima le-ta pomembno vlogo pri razvoju žuželk.

Občina Dol pri Ljubljani glede na količino rečne vode na prebivalca spada med bogatejše v državi. Izkoristimo to prednost, ki nam jo ponuja narava in poskrbimo, da vodotoki ostanejo naši zavezniki in ne tudi sovražniki.
Š.K.K. (povzeto po poročilu Hidrotehnike d.d.)

Napotki za ravnanje v vročini

Nacionalni inštitut za javno zdravje je objavil naslednji koristen članek, ki si ga velja prebrati:

Vročina v okolju lahko povzroči številne škodljive vplive na zdravje, zlasti pri občutljivejših skupinah prebivalstva. Z upoštevanjem napotkov za ravnanje v obdobju visokih temperatur lahko škodljive vplive omilimo ali preprečimo.

Koga  lahko vročina najbolj prizadene?

  • starejše in otroke,  
  • bolnike:  bolj ogroženi so  bolniki z obolenji, ki vplivajo na uravnavanje toplote v telesu, na mobilnost in sposobnost presojanja (npr. bolniki s   srčno žilnimi  obolenji in obolenji dihal, diabetiki, bolniki z obolenji ledvic, bolniki z duševnimi  motnjami, nepokretni;  na uravnavanje toplote vpliva tudi uživanje nekaterih zdravil),
  • osebe s socialno-ekonomskimi problemi  (ljudi z  nizkim  socialno-ekonomskim statusom, brezdomce, socialno izolirane, prebivalce, ki imajo slabši dostop do zdravstvenih ustanov),
  • osebe, ki so dodatno izpostavljene nekaterim dejavnikom iz okolja (onesnaženemu zraku; imajo slabše bivalne pogoje: bivajo v podstrešnih stanovanjih, v slabše prezračenih ali prenatrpanih prostorih, brez naprav za klimatizacijo; delavce, ki delajo  na prostem in prebivalce mest).

Kakšne težave povzroča vročina?

Daljše obdobje vročine lahko povzroči različne težave  in pregretje telesa:

  • kožne izpuščaje
  • vročinske krče
  • vročinsko izčrpanost
  • omedlevico – kratkotrajno izgubo zavesti
  • vročinsko kap.

Kako lahko preprečimo težave, ki lahko nastanejo zaradi vročine?

Težave preprečimo tako, da zmanjšamo obremenitev telesa s toploto

  • zmanjšamo izpostavljenost vročini:
    • se umaknemo v SENCO ali v HLADNEJŠE PROSTORE.
  • zmanjšamo nastajanje toplote:
    • OMEJIMO FIZIČNO AKTIVNOST.  Fizično aktivnost na prostem omejimo na jutranje in večerne ure.
    • Uživamo »lahko hrano«, v  manjših obrokih.
  • telesu omogočimo odvajanje toplote:
    • s pravilno izbiro OBLAČIL,
    • zadostnim uživanjem TEKOČIN.
  • Pomagamo drugim:
    • Nekateri ljudje so bolj OGROŽENI. Bodimo posebej pozorni na znake prizadetosti pri njih.
    • NIKOLI ne puščamo nikogar v zaprtem, parkiranem avtomobilu.
    • V primeru pregretja bolnika umaknemo na hladno (v senco ali hladen prostor). V primeru vročinske kapi takoj pokličemo ZDRAVNIŠKO POMOČ, obolelega ves čas hladimo. Z zdravnikom se posvetujemo tudi, če imamo neobičajne težave, ki ne minejo ali se večajo.
  • Ne pozabimo:
    • Ne pozabimo na zaščito pred SONCEM. V času njegove največje moči (med 10. in  17. uro) poiščimo senco. Zaščitimo se s sončnimi očali, pokrivalom za glavo, primernimi oblačili ter s širokospektralno zaščitno kremo (z zaščito pred UVA in UVB žarki) s sončnim zaščitnim faktorjem (t.j. SZF oz. angl. SPF) najmanj 30.
    • V vročini se HRANA hitreje pokvari. Bodimo pozorni na varnost hrane, ki jo uživamo in pravilno ravnanje s hrano.
    • ZDRAVILA shranjujemo na primerni temperaturi v skladu z navodili proizvajalca. Upoštevamo nasvete zdravnika.
    • Spremljamo NAPOVEDI IN OPOZORILA preko sredstev javnega obveščanja.

 


Natančnejše napotke si lahko preberete na naslednji povezavi.

Priporočila: Ne puščajmo otrok v parkiranem avtomobilu.

Infografika: Ravnanje v vročini

Povabilo k poletnemu projektu POLETAVCI-poletni bralci

Tudi letošnje leto naša Knjižnica Jurij Vega v projektu Mestne knjižnice Ljubljana Poletavci – poletni bralci in vabi vse otroke v starosti med 7 in 12 let, da si med poletnimi počitnicami, ki so dolge kar 68 dni, izberete 30 dni in vsak dan pol ure berete: knjige, časopisne članke, revije, stripe, turistične vodnike, recepte … V seznam bralnih dni vpišete, kaj ste prebrali.

Mama, oče, babica, dedek, starejši brat ali sestra, teta ali stric pa s svojim podpisom potrdijo, da ste res brali pol ure na dan. Dobite super navado in super nagrado: branje in majico, ki jo skupaj s priznanjem prejmete na zaključni prireditvi konec septembra.

Zgibanko in seznam bralnih dni dobite v knjižnici ali na internetni strani domače knjižnice. Lepo povabljeni k počitniškemu branju!

Pozor: ogenj ni igrača!

Med poletnimi počitnicami imajo otroci več časa za različne dejavnosti, tako doma kot na prostem. Ob tem je tudi več priložnosti, da se srečajo z nesrečami, med njimi tudi s požarom.

Da bi bili otroci pri vseh počitniških dejavnostih varni je pomembno, da jih poučimo o:

– nevarnosti ognja in vzrokih za nastanek požara,
– preventivnem ukrepanju in
– pravilnem ukrepanju ob požaru.

Kaj je požar
Požar je nenadzorovano širjenje ognja. Ob tem se razvijejo dim, vročina in strupeni plini, ki so nevarni za življenje in zdravje ljudi ter živali.

Trikotnik gorenja in gašenje
Za gorenje so potrebni trije elementi, ki tvorijo tako imenovani trikotnik gorenja. To so gorljiva snov, kisik in toplota. Če katerega izmed njih odvzamemo, bo gorenje prenehalo. Temu pravimo gašenje. Gasimo lahko s hlajenjem (odvzamemo toploto), dušenjem (odvzamemo kisik) ali odvzemanjem gorljive snovi (požar se nima več kam širiti).

Požarna varnost
To je varnost ljudi, živali in premoženja ob požaru. Še bolje pa je, če poskrbimo, da do požara sploh ne pride. Temu pravimo preventivno ukrepanje.

Preventivni ukrepi
Preventivni ukrep je upoštevanje znanja o tem, kako moramo ravnati, da ne bi povzročili požara. Nekaj pomembnih nasvetov:

  • električni vodniki in žice niso igrača, še zlasti so nevarni, če so poškodovani;
  • če kuhamo, nikoli ne zapuščajmo prostora, še zlasti, če je na štedilniku vroče olje;
  • sveče uporabljajmo zelo previdno, vedno jih postavimo na negorljivo površino, stojijo naj ravno in stabilno;
  • pirotehnična sredstva nam lahko ob nepravilni uporabi eksplodirajo v roki, iskre, ki nastanejo ob vžigu, pa lahko povzročijo požar;
  • prazne embalaže vnetljivih tekočin, kot so čistila, razredčila, laki in podobno, ter pršilk pod tlakom nikoli ne mečimo v ogenj;
  • če kurimo v naravi (piknik, kres ipd.), mora biti kurišče obdano z negorljivim materialom in dovolj oddaljeno od gozda ali posameznih dreves. Če je vreme suho in vetrovno, kurjenje raje opustimo.

Igra z ognjem
Z vžigalicami in vžigalniki se ne igrajmo. Takšno ravnanje je neodgovorno in nevarno. Tako ne ogrožamo le svojega življenja, temveč tudi življenje drugih ljudi. Še posebno pazljivo ravnajmo z odprtim ognjem:

  • na bencinski črpalki, ker so bencinski hlapi zelo vnetljivi;
  • v naravi ob suhem in vetrovnem vremenu, ker že nedolžna iskra lahko zaneti požar;
  • v prostoru, v katerem so prisotne nevarne snovi ali plinske jeklenke, ker lahko pride do eksplozije.

Kako se odzovemo, če izbruhne požar
Požar se lahko širi zelo hitro, zato je bistveno, da se odzovemo mirno, hitro in hkrati tudi pravilno, saj s tem lahko požar na začetni stopnji pogasimo tudi sami. Uporabimo gasilnik ali kako drugo priročno sredstvo.

Kako lahko sami pogasimo začetni požar
Če zaradi kakršnega koli vzroka vendarle zagori, lahko začetne požare manjšega obsega (npr. goreč predmet) pogasimo tudi sami z vsemi gasilnimi sredstvi, ki jih imamo pri roki, na primer z vodo, odejo, obleko, peskom, zemljo, vejami, lopato, metlo itn.

Gašenje z vodo je lahko tudi nevarno
Za pravilno in učinkovito gašenje je pomembno vedeti, kaj gori. Ali veste, da voda ni vedno primerno gasilno sredstvo? Je električno prevodna in zelo burno reagira z nekaterimi snovmi (s pregretimi maščobami). Zato električnih naprav in pregretega olja v ponvi nikoli ne smemo gasiti z vodo! Pregreto olje v ponvi najučinkoviteje zadušimo s pokrovko ali mokro krpo.

Gasilni aparat (gasilnik)
Najprimernejši za gašenje začetnih požarov je gasilni aparat ali gasilnik. Gasilniki so polnjeni z različnimi gasilnimi sredstvi (vodo, peno, CO2 ali ABC-prahom) in različnih velikosti. Na vsakem gasilniku je tudi navodilo, kako se uporablja. Preberite ga!

Umik na varno je evakuacija
Umik iz stavbe na varno se imenuje evakuacija. Umikamo se po najhitrejši varni poti na zbirno mesto. Evakuacijska pot je označena z evakuacijskimi znaki, ki s puščico kažejo smer umika iz stavbe vse do varnega zbirnega mesta. Evakuacijska pot je narisana na načrtu evakuacije, ki v objektu visi na vidnem mestu.

Pri evakuaciji je pomembno vedeti:

  • če je v prostoru dim, se premikajmo oziroma plazimo po tleh, saj je zrak pri tleh čistejši;
  • usta in nos si prekrijmo z vlažnim robčkom ali krpo ter se umikajmo v smeri evakuacije;
  • izhod iz zadimljenega prostora lažje najdemo, če se gibljemo ob stenah;
  • preden odpremo vrata, kljuko preverimo s hrbtno stranjo dlani. Če je topla, vrat ne odpirajmo, kajti na drugi strani je požar;
  • če zaradi ognja in dima ne moremo zapustiti sobe, zaprimo vrata, pred režo pod njimi pa položimo krpo, kar bo upočasnilo dotok dima v sobo;
  • če se ne moremo varno umakniti, odprimo okno in pokličimo na pomoč;
  • nikoli ne uporabljajmo dvigala, umikajmo se po stopnicah.

Zastrupitev z dimom
Dim, vročina in strupeni plini, ki so nevarni za življenje in zdravje ljudi ter živali, so spremljevalci vsakega požara. Največja nevarnost ob požaru je zastrupitev z dimom. Vdihavanje plinov, ki nastajajo ob požaru, vodi v nezavest. Ker je dim lažji od zraka, se bo zadrževal pod stropom, zato je v takšnem primeru najbolje, da se plazimo po kolenih. Če je le mogoče, si usta in nos prekrijmo z vlažnim robčkom, da bomo lažje dihali. Izhod iz zadimljenega prostora lažje najdemo, če se gibljemo ob zidovih.

Številka 112
Na številko 112 lahko pokličemo v kateri koli državi EU, če potrebujemo pomoč gasilcev, nujno medicinsko pomoč ali druge reševalne službe.
Na številko 112 lahko brezplačno pokličemo s stacionarnega ali mobilnega telefona, tudi če je račun prazen, ali pa pošljemo kratko sporočilo (SMS). Kličemo lahko 24 ur na dan, vse dni v tednu. Ob klicu na številko 112 ostanimo mirni in povejmo kdo kliče, kaj se je zgodilo, kje se je zgodilo, kdaj se je zgodilo, koliko je ponesrečencev, kakšne so poškodbe in  okoliščine na kraju nesreče ter kakšna pomoč je potrebna.

Več na www.sos112.si

Nov AED aparat v Vinjah

Gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Vinje vse krajane Vinj, njihove obiskovalce in mimoidoče obveščamo, da smo od Občine Dol pri Ljubljani prejeli AED (avtomatski zunanji defibrilator). AED je prenosna elektronska naprava, ki je sposobna zaznati zastoj srca pri človeku. S pomočjo električnega sunka lahko srce ponovno požene in s tem reši življenje.
Naprava je javno dostopna na naslovu PGD Vinje, Vinje 26b, Dol pri Ljubljani.

Irena Verbič za PGD Vinje

Pridobite znak kakovosti Slovenije

Razvojni center Srca Slovenije kvalitetne rokodelske izdelke ter pridelke in prehranske izdelke z območja Srce Slovenije nagrajuje od leta 2016 s posebno oznako – srčkom kakovosti, ki na izdelkih predstavlja dodano vrednost in gradi trajno zaupanje potrošnika v izdelke. Označba kakovosti potrošniku olajša nakup, saj zagotavlja, da je izdelek, ki ga iščejo, kakovosten. Tržna znamka izraža tudi, da določen izdelek prihaja z območja Srce Slovenije. Na prvem razpisu je naš znak dobilo prvih 89 prehranskih in rokodelskih izdelkov.

Vabimo vas, da se prijavite z do tremi izdelki na drugo brezplačno ocenjevanje za pridobitev kolektivne tržne znamke Srce Slovenije. Prijavite se lahko registrirane pravne in fizične osebe, ki ponujate pridelke in izdelke, za katere se podeljuje pravica do uporabe kolektivne tržne znamke Srce Slovenije. Ocenjevanje bo potekalo v okviru operacije LAS Srce Slovenije »Promocija turistične destinacije Srce Slovenije«, zato namenjamo tokrat razpis podjetjem in osebam iz občin Dol pri Ljubljani, Kamnik, Litija, Lukovica, Moravče in Šmartno pri Litiji.

Pridelke, prehranske in rokodelske izdelke prijavite za ocenjevanje do 4. junija 2018. Ocenjevanje rokodelskih izdelkov ter izdelkov unikatnega in industrijskega oblikovanja bo potekalo v petek, 15. junija 2018, ocenjevanje pridelkov in prehranskih izdelkov pa v ponedeljek, 18. junija 2018. Lokacijo in uro ocenjevanja bomo objavili naknadno. Ponudniki za ocenjevanje dostavijo en primer vsakega pridelka oz. izdelka, ki ostane v lasti Razvojnega centra Srca Slovenije.

Obrazci za prijavo so objavljeni na spletni strani www.razvoj.si. Za več informacij pišite na mija.bokal@razvoj.si ali pokličite 01 896 27 13 (Mija Bokal).

Mija Bokal

Novosti na področju starševskega varstva in družinskih prejemkov

Marca 2018 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Novela zakona prinaša nekaj pomembnih novosti.

Otroški dodatek
Novela Zakona o spremembah in dopolnitvah o starševskem varstvu in družinskih prejemkih določa, da so starši za otroka do četrtega leta starosti upravičeni do povečanega zneska otroškega dodatka za 20 %.

Dodatek za veliko družino
Dodatek za veliko družino je namenjen družinam s tremi ali več otroki, ki so mlajši od 18 let oziroma dokler so jih starši dolžni preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja (največ 26 let). Pogoji za pridobitev so, da ima vsaj eden od staršev in otroci skupno stalno prebivališče v Sloveniji, ob istočasnem izpolnjevanju pogoja biološkega starševstva in da izpolnjujejo premoženjski cenzus, ki znaša 64 % povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana (659,30 € na družinskega člana).
Pravico ima tudi druga oseba, kadar trije ali več otrok iz iste družine živi brez staršev. Dodatek za veliko družino se izplača v enkratnem znesku. Za družino s tremi otroki znaša 395 €, za družino s štirimi ali več otroki pa 480 €.

Vinjete za veliko družino
Eden od staršev ali druga oseba, ki ima v lasti ali uporabi vozilo, ki je v skladu s predpisi in je ob zadnji še veljavni registraciji vozila uveljavil pravico do 50 % znižanja letne dajatve za velike družine za to vozilo, ob pogoju, da so štirje ali več otrok mlajši od 18 let, je v primeru nakupa letne vinjete za to vozilo v posameznem letu upravičen do enkratne denarne pomoči v višini razlike med ceno letne vinjete, ki je v predpisu, ki ureja cestninske ceste, in cestnine, določene za drugi cestninski razred.
Pomoč pri rojstvu otroka
Za vse otroke rojene od vključno 1. 1. 2018 je pravica do pomoči ob rojstvu otroka ponovno univerzalna in ni vezana na materialni položaj družine. Vlagatelji, ki jim je bila po dosedanji ureditvi pravica do pomoči ob rojstvu otroka zavrnjena zaradi preseganja cenzusa in tisti, ki vloge še niso vložili, otrok pa je rojen od vključno 1. 1. 2018 do uveljavitve zakona (17. 3. 2018), imajo možnost uveljaviti pravico še največ 60 dni po uveljavitvi novele zakona.

Očetovski dopust
Za očete otrok, rojenih od 1. 5. 2018 dalje, bo veljal drugačen način izrabe očetovksega dopusta, ki je enostaven, pregleden in fleksibilen, pri čemer trajanje očetovskega dopusta in višina nadomestila ostajata nespremenjena. Očetje bodo lahko izrabili vseh 30 dni očetovskega dopusta skupaj, pri čemer morajo najmanj 15 dni izrabiti kadarkoli od rojstva otroka do najpozneje en mesec po poteku starševskega dopusta v strnjenem nizu, preostanek pa do končanega prvega razreda osnovne šole.

Občinska uprava, povzeto po CSD Domžale

Električni vlakec Urban začenja z rednimi krožnimi vožnjami po Ljubljani

Od 25. aprila dalje je po krožni poti, ki vključuje pomembne znamenitosti Ljubljane, začel voziti nov turistični vlakec. Okolju prijazno vozilo na električni pogon, brez škodljivih izpustov, bo vozil po krožni poti, ki vključuje 10 postajališč. Začetna vstopna postaja na Stritarjevi ulici se imenuje Mestna hiša. Potniki bodo na vlakec lahko vstopali ali izstopali na katerikoli postaji. Vlakec bo vozil po voznem redu. Na prvo vožnjo bo krenil ob 9:30, na zadnjo pa ob 20. uri. Električni turistični vlakec je obdržal ime URBAN. Vožnje z Urbanom so danes za vse potnike brezplačne.

Drugačen pogled na Ljubljano
Turistični vlakec Urban ima na svoji poti deset postaj: Mestna hiša, Ljubljanski grad, Špica/Botanični vrt, Trnovski pristan, Plečnikova hiša, Križanke, Kongresni trg, Parlament, Opera in Ajdovščina. Potnikom je na vlakcu na voljo slikovni prikaz največjih znamenitosti Ljubljane, ki jih predstavi zvočni vodnik v devetih jezikih: slovenščini, angleščini, nemščini, italijanščini, hrvaščini, francoščini, španščini, ruščini in kitajščini.

Na krožni vožnji ves dan
Vlakec bo potnikom na voljo vse dni v tednu, vsakih 90 minut. Na prvo vožnjo se bo odpravil ob 9:30 uri iz postajališča Mestna hiša na Stritarjevi ulici, na zadnjo pa ob 20. uri. Dolžina krožne poti je 9 km. Vozovnico za krožno vožnjo bodo potniki lahko kupili pri vozniku, v Turistično informativnem centru Turizma Ljubljana, na Potniški blagajni LPP na Bavarskem dvoru ali preko spleta. Cena vozovnice za otroke bo 4 EUR, za odrasle pa 8 EUR. Za otroke do dopolnjenega 3. leta bo vožnja brezplačna. Skupine s 15 potniki in več bodo imeli 25 % popust. Vozovnica bo veljavna cel dan. Potniki bodo lahko na vlakec vstopili ali izstopili na katerikoli postaji z vozovnico dotičnega dne.

Okolju prijazno vozilo
Kompozicija vlakca je sestavljena iz vlečnega vozila, »lokomotive«, in dveh vagonov. En vagon ima 28 sedežev, ki so razporejeni v 7 vrstah s 4 sedeži, drug vagon pa ima 24 sedežev, razporejenih v 6 vrstah s 4 sedeži in prostor za voziček za gibalno ovirane osebe. Vsi potniki sedijo v smeri vožnje.
Vlečno vozilo je narejeno na osnovi terenskega vozila Toyota Landcruiser in ima stalni štirikolesni pogon (4 x 4) z zaporo diferenciala in reduktorjem. Vozilo poganja sinhronski elektromotor moči 110 kW, ki omogoča tudi rekuperacijo energije pri zaviranju vlakca ali pri vožnji po klancu navzdol. Energija za pogon elektromotorja je shranjena v litij-železo-fosfatni bateriji (Li Fe PO4) kapacitete 72,5 kWh. Ta kapaciteta omogoča vlakcu doseg do 200 km in premagovanje klancev z naklonom do 24 %. Po postopku javnega naročila je bila za dobavo vozila izbrana družba Setekar d.o.o. iz Celja, ki je za 415.200,00 EUR brez DDV ponudila vozilo nemškega proizvajalca Sightseeing Trains Rügen GmbH.

Delno spremenjena trasa
Zaradi zapore na Gosposvetski cesti in Dalmatinovi ulici, bo vlakec do zaključka del vozil po spremenjeni trasi. Namesto mimo postajališča Ajdovščina, bo krog zaključil z vožnjo po Čopovi ulici, preko Tromostovja do začetne postaje.

Letno poročilo Svit 2017

Nacionalni inštitut za javni zdravje je objavil aktualno poročilo o delovanju programa Svit.

V letu 2017 so bili na presejalni test v okviru programa Svit vabljeni prebivalci Slovenije, rojeni v letih od 1943 do 1967. Program Svit je preventivni zdravstveni program, ki je namenjen preprečevanju in zgodnjemu odkrivanju raka na debelem črevesu in danki. Rak na debelem črevesu in danki je namreč v Sloveniji velik zdravstveni problem; je drugi najpogostejši rak, število teh rakov pa se vsako leto povečuje.

S Programom Svit lahko veliko rakov na debelem črevesu in danki preprečimo, ker odkrivamo in odstranjujemo polipe, ki so predstopnje raka. Veliko teh rakov pa bomo odkrili tako zgodaj, da bo zdravljenje manj obremenjujoče in predvsem veliko uspešnejše. Program Svit poteka pod okriljem Ministrstva za zdravje Republike Slovenije, nosilec programa pa je Nacionalni inštitut za javno zdravje. Sodelovanje v Svitu je za tiste, ki so v ciljni populaciji brezplačno, saj stroške programa nosi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Občina Dol pri Ljubljani je v zlati sredini odzivnosti, še vedno pa se kar 33 % občanov na povabilo ne odzove.

Glede na učinkovitost programa – skozi presejalni test so lani med sodelujočimi odkrili 214 primerov raka na črevesju in danki, pri kar 2.492 (25,73 % vseh sodelujočih) pa visoko tveganje za razvoj raka – spodbujamo še večjo odzivnost. S hitrim odkritjem bolezni, predvsem pa z odkritjem polipov, ki še ne pomenijo bolezni, a predstavljajo višjo verjetnost za razvoj, je mogoče pravočasno ukrepati in raka pozdraviti ali ga celo preprečiti.

Kliknite tukaj in si oglejte celotno letno poročilo Svit 2017 

Preventivna akcija “Mobitel”

Agencija za varnost prometa tudi letos vodi in koordinira nacionalno akcijo, s katero opozarjajo na nevarnost uporabe mobilnih telefonov med vožnjo. Akcija bo potekala v sodelovanju s policijo in sicer od 15. do 28. januarja 2018, ko bodo voznike opozarjali, da telefoniranje ne sodi za volan. Ob tem se bodo zavzemali tudi za strožjo zakonodajo pri sankcioniranju voznikov, ki med vožnjo uporabljajo mobilni telefon.
Uporaba mobilnih telefonov med vožnjo ni dovoljena, razen z uporabo naprave za prostoročno telefoniranje. Zakonodaja določa, da voznik med vožnjo ne sme uporabljati opreme ali naprav na način, ki bi zmanjševale njegovo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila (maska, slušalke, telefon itd.). Z uporabo mobilnega telefona med vožnjo se namreč zmanjšuje zbranost voznika in njegova pozornost na dogajanje na cesti in njeni okolici. Voznik lahko spregleda ključne informacije z okolja, zato se poveča tveganje za nastanek prometne nesreče. Predvidena globa za voznike, ki kršijo zakon, pa je 120 evrov. A kot kaže raziskava Agencije za varnost prometa, med vožnjo, kljub prepovedi, uporablja mobilni telefon kar 75 % voznikov v Sloveniji. 
Tudi prostoročno telefoniranje ni varno
Številne študije, kot tudi znanstveni eksperiment, ki ga je lansko leto z nevro znanstveniki opravila agencija, dokazujejo, da mobilni telefon na voznika vpliva negativno. Vozniku, ki uporablja mobilni telefon med vožnjo se poslabša reakcijski čas, počasnejše zaznava in reagira na prometno signalizacijo, njegov zavorni čas je daljši, zmanjšano pa se tudi zaznavanje okolice in prometa. Zaradi uporabe mobilnega telefona obstaja tudi večje tveganje pri odločitvah. Slednje ne velja le za voznike motornih vozil, temveč tudi kolesarje. A tudi prostoročno telefoniranje ni varno, saj tuje raziskave kažejo, da je tudi uporaba prostoročne opreme za telefoniranje med vožnjo lahko prav tako pomemben dejavnik odvračanja pozornosti voznika, kot običajna uporaba mobilnega telefona brez prostoročne opreme.
Če voznik telefonira med vožnjo, je to tako, kot bi imel v krvi 0,8 promila alkohola. Med pisanjem SMS sporočila, voznik štiri krat več časa ne gleda na vozišče, kot pri normalni vožnji.
V lanskem letu je policija izdala 26.391 plačilnih nalogov zaradi uporabe mobilnih telefonov med vožnjo ter 3.161 opozoril voznikom, kar je enkrat več kot v letu 2016 (skupaj 14.496, od tega 10.473 plačilnih nalogov in 4.023 opozoril).
 »Ključno  sporočilo, ki ga želimo posredovati voznikom in voznicam je, naj med vožnjo ne uporabljajo mobilnega telefona, ampak naj se varno ustavijo na primernem mestu in opravijo telefonski klic ali pošljejo SMS sporočilo. Če uporabljamo mobilni telefon med vožnjo, je naša pozornost na cesto zmanjšana in tako ogrožamo sebe in drug saj, kljub temu, da gledamo, naši možgani ne vidijo,« dodaja mag. Igor Velov, direktor Agencije za varnost prometa.
Problematika uporabe mobilnih telefonov med vožnjo ostaja ena izmed prioritet agencije, kjer se bodo še naprej zavzemali za strožjo zakonodajo pri sankcioniranju kršiteljev. Po njihovem predlogu bi veljala uporaba mobilnega telefona za vožnjo kot hujši prekršek, za katero bi kršitelj poleg denarne kazni v višini 250 evrov dobil tudi 3 kazenske točke. Potekala bo tudi medijska kampanja, s katero bodo širšo javnost osveščali o nevarnosti uporabe mobilnih telefonov med vožnjo. Policija bo v času akcije izvajala nadzor nad uporabo mobilnih telefonov med vožnjo.