Oktober – mesec požarne varnosti

Tematika letošnjega meseca varstva pred požari je namenjena številki za klic v sili 112.

Projekt »Oktober – mesec požarne varnosti« izvaja Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije in Slovenskim združenjem za požarno varstvo. Velikokrat se zgodi, da ob požaru, nesreči ali ko nekdo potrebuje medicinsko pomoč, interventna vozila ne morejo pripeljati do vhoda v stavbo ali njegovo bližino. Na intervencijskih poteh in površinah, ki so namenjene gasilcem, so parkirana ali ustavljena vozila, na njih so postavljene ovire (zapornice, zaporni količki, zabojniki za smeti, cvetlična korita in podobno), dovozne poti so preozke, imajo neprimerne zavoje, delovne površine so neustrezne in podobno. Hitro posredovanje reševalcev, ki je v takih primerih še kako pomembno, je tako lahko onemogočeno.

Zavedati se je treba, da je preventivno delovanje zelo pomembno. Z ustreznim in pravočasnim ravnanjem se lahko prepreči marsikatero nesrečo ali vsaj zmanjša njene posledice.

Poskrbeti je treba, da bodo intervencijske poti in površine za gasilce vedno proste in prehodne. Upoštevati je treba talne oznake in prometne znake, s katerimi so te površine označene. Vozila morajo biti parkirana le na označenih parkirnih mestih, površine pa morajo biti očiščene (odstranjene večje veje, postriženo grmovje, očiščen sneg in podobno). Zabojniki za smeti morajo biti postavljeni tako, da ne ovirajo dovozov in dostopov. Na površinah ne smejo biti postavljene ovire, ki jih ni možno odstraniti (betonska cvetlična korita in podobno). Če so nameščeni zapornice in zaporni količki, naj bodo takšni, da jih lahko ob intervenciji odprejo tudi vozniki interventnih vozil.

Kot aktivnost za ozaveščanje prebivalstva o pomenu prostih intervencijskih poti in površin za gasilce so bili izdelani letakplakat in telop.

Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje je napotke, ki so bili v preteklih letih objavljeni v samostojnih publikacijah (zgibankah in plakatih) in na spletni strani, združila in objavila v knjižici Delujmo preventivno, ki jo dopolnjujejo plakat, telop s slovenskim znakovnim jezikom in lani narejeni aplikacija 112 – napotki ter spletna hiša Ste storili vse za varen dom?

Podrobnejši napotki ob nesrečah  v zavihku Napotki prebivalcem ob nesrečah, za otroke pa je bila narejena didaktična igra Delujmo preventivno in spletne igre, ki jih lahko igrate tukaj.

Vabljeni na karierni sejem

Izkoristite svoj potencial na največjem Kariernem sejmu MojeDelo.com v Sloveniji, dogodek, kjer boste v enem dnevu lahko opravili več razgovorov, kot bi jih sicer v celem letu! Letos bo nove sodelavce iskalo več kot 90 podjetij. Karierni dan vam bo ponudil tudi pestro ponudbo kariernih vsebin, predavanj in sodobne pristope k iskanju zaposlitve ali razvoju samostojne podjetniške poti.

Rezervirajte četrtek, 18. oktober 2018, in naredite nekaj več za svojo kariero.              

Vstop in vse aktivnosti na sejmu so brezplačne!

Utrinki s septembrskega občinskega sejma

8. septembra je za OŠ Janka Modra potekal sedaj že tradicionalni občinski sejem, na katerem se je predstavilo kar 41 različnih ponudnikov, na osrednjem odru pa 7 nastopajočih skupin. Velik obisk in sproščeno vzdušje sta pokazatelja, da je sejem med občani dobro sprejet, veliko pa je bilo slišati tudi pohval na uspešno kombinacijo klasične sejemske ponudbe in pestrega zabavnega ter kulturnega programa.

Sejem je tudi letos organizirala občinska uprava občine Dol pri Ljubljani, glavni namen pa je občanom ponuditi priložnost, da še malce bolje spoznajo ponudbo iz svoje okolice in se ob tem tudi zabavajo. Glavni poudarek je seveda na občinski ponudbi, vsako leto pa se prijavlja tudi vedno več razstavljavcev iz sosednjih občin. Tako je bila ponudba letos zares bogata.
Preizkusili in kupili smo lahko sir, bučno in oljčno olje, domače pivo in dobrote lokalnih aktivov žena, veliko pa je bilo tudi rokodelskih mojstrovin. Dame so se navduševale nad ročno izdelanim nakitom, otroci so občudovali ročno izdelane igrače iz blaga, predstavljali so se tudi Kozjerejsko društvo, Rdeči križ, Simbioza, JUB … Da bi lahko predstavitev omogočili čim večjemu številu občinskih ponudnikov, je bila predstavitev na stojnicah zanje brezplačna, predstavljali pa so se tudi na občinski Facebook strani.

Zelo pestro in lokalno obarvano je bilo tudi dogajanje na osrednjem odru. Ozračje so ogreli folklorniki iz Dolskega in tamburaši iz Senožeti, s svojim nastopom pa so navdušili tudi mladi glasbeniki, ki se združujejo v šolskem bandu Rock&Dol. Za odlično glasbeno kuliso sta poskrbela še glasbeni duo Vagabunda in glasbena skupina Leteči potepuhi, ob sončnem zahodu pa smo pričakali še veliko glasbeno legendo Petra Lovšina s spremljavo Španskih borcev. Lovšin je poskrbel za pristen žur, plesalo in pelo pa se je vse do 22. ure.

Po koncertu je Pero povedal: “Taki dogodki zelo jasno pokažejo, kako neka skupnost živi. V vaši družbi sem lahko prepoznal, da ste povezani med seboj, zelo všeč pa mi je bilo tudi, da so se pod odrom zabavali tako otroci, kot njihovi starši in tudi nekoliko starejše generacije.” Zadnjič je v Dolu nastopal, ko je Petra Majdič osvojila medaljo, in tako ima na naš kraj lepe spomine. Malce se je nasmejal le prigodi, ko je sejem iskal sredi Dola, na koncu pa je po nekaj prevoženih krogih po naselju ugotovil, da je prava lokacija pravzaprav na Vidmu. Dogodki, kot je naš sejem, ga navdajajo s pozitivnim prepričanjem, da se tudi Slovenci vedno bolj odpiramo in se znamo sprostiti v družbi prijateljev. Še nedolgo nazaj smo bilo precej zadržani, v zadnjih letih pa z veseljem opaža, da se to spreminja. Zelo všeč mu je bila tudi ideja o kombinaciji sejma s koncertom, saj je tovrsten »miks« priložnost za spontano druženje, ki se razvije v pristno zabavo, kar je na klasičnih koncertih zelo težko doseči.


Kliknite tukaj in si oglejte si nekaj utrinkov z dogodka …

Ne spreglejte: Vikend odprtih vrat v Srcu Slovenija (od 7. – 9. septembra)

Razvojni center Srca Slovenije in občine Kamnik, Litija, Lukovica, Moravče in Šmartno pri Litiji v sodelovanju s kar 49 ponudniki obiskovalcem že 4. izdaje »vikend doživetij«, ki bodo letos še posebej (ne pa izključno!) namenjena družinam, obljubljajo kup zanimivih aktivnosti, privlačnih popustov in odličnih okusov! Med drugim se boste lahko preizkusili v ribolovu, jahanju, lončarstvu, sodelovali na igrah brez meja, maratonu aerobike in zumbe ali pri vodni telovadbi, spoznali pravila knajpanja, polstenja volne in oblikovanja lesa, obiskali čebelarje, pastirje in zeliščarje, okusili lokalne dobrote, kot so tuhinjska fila, rušovc, domače paštete, domače pivo, in si privoščili oglarsko, rudarsko ali pastirsko malico. Otroke čakajo brezplačen sladoled, delavnice slikanja na kamen, pletenja zapestnic in izdelave lutk, pa tudi pravljice v rudniku in vožnja z električnimi motorji.

Kliknite tukaj in preverite, kako lahko aktivno preživite ta konec tedna.

Vabljeni na delavnico Ostanimo mobilni

Regionalna razvojna agencija ljubljanske urbane regije v okviru Evropskega tedna mobilnosti organizira brezplačno delavnico za starejše z naslovom »Ostanimo mobilni«, ki bo potekala v torek, 18. septembra 2018, med 11.00 in 14.00 v Mestnem muzeju Ljubljana.

Z delavnico želijo prispevati k večji ozaveščenosti o pomenu trajnostne mobilnosti med starejšimi. Predstavili jim bodo različne rešitve pri prevozu in organizaciji dnevnih poti (sistem BicikeLJ, Kavalir, uporaba Prevozov na klic, Urbane ipd.), ki jih bodo lahko preizkusili tudi v praksi. Prijave sprejemajo do 14.9.2018 oz. do zapolnitve mest.

Kliknite tukaj za več informacij.

Vabljeni na Tretjo konferenco o trajnostni gradnji

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo – Green Building Council Slovenia (GBC Slovenia), ki je član svetovnega združenja za trajnostno gradnjo (WGBC), želi s svojimi prizadevanji in delom prispevati k razvoju na področjih trajnostne gradnje, trajnostnega razvoja ter upravljanja nepremičnin in prostora.
S ciljem povečanja kakovosti bivanjskih, poslovnih in delovnih prostorov vzpostavlja na celotnem slovenskem prostoru podnožje za interdisciplinarno komunikacijo med vsemi, ki sodelujejo v gradnji objektov, med industrijo, razvojem, izobraževanjem, projektanti, investitorji in upravljavci objektov oz. nepremičnin.

Vabimo Vas, pridružite že na Tretji konferenci o trajnostni gradnji, ki jo organiziramo v okviru GBC Slovenija.

Pričakujemo Vas: 27. septembra 2018 ob 8.30 uri na naslovu Dimičeva 12, stavba ZAG, (dvorana v 5. nadstropju).

Prijave: ZARADI ORGANIZACIJE VAS VLJUDNO PROSIMO, DA SVOJO UDELEŽBO PRIJAVITE PREKO SPLETNE STRANI  na naslovu:
https://gbc-slovenia.si/dogodki-in-izobrazevanja/trajnostna-konferenca-pravi-materiali-prave-trajnostne-resitve/

Kliknite in si oglejte program konference.

VARNO NA CESTI!

Šola se začenja, s tem pa se na naših cestah povečuje število otrok. Statistika sicer kaže zelo spodbudne rezultate, in sicer število otrok do 14. leta v zadnjih letih občutno pada, vseeno pa velja opomniti na navodila, z upoštevanjem katerih bodo naši otroci na cestah še bolj varni. Navodila povzemamo iz priporočil Javne agencije RS za varnost v prometu.

Otroci nekje do dopolnjenega desetega leta še ne znajo in ne zmorejo samostojno sodelovati v prometu, kajti promet doživljajo drugače, velikokrat jih premami kaj na drugi strani ulice in pozabijo na vsa pravila, pri hoji in teku še niso dovolj spretni, kaj šele da bi obvladali vožnjo kolesa tako dobro, da bi varno sodelovali v prometu.
Otroci so manjši kot odrasli, zato ne vidijo čez parkirane avtomobile ali zabojnike za smeti. Pri hoji in teku še niso dovolj spretni, predvsem pa imajo otroci težave v prometu zaradi postopnosti zaznavnega in spoznavnega razvoja. In zato smo tukaj mi odrasli, starši, da poskrbimo za njihovo varnost, ter jih seveda učimo varnega ravnanja v prometu.

Ne smemo pozabiti, da otroci:

  • Nimajo tako širokega vidnega polja kot odrasli in zato kasneje vidijo vozila, ki prihajajo z leve ali desne
  • Dobro slišijo, vendar ne vedo natančno iz katere smeri slišijo vozilo
  • Ne znajo dobro presojati hitrosti vozil in ocenjevati razdalj
  • Ne razlikujejo dobro pojmov npr. levo, desno
  • Ne zmorejo dolgotrajne koncentracije
  • Njihova pozornost se hitro preusmerja na objekte, ki jih pritegnejo in mimogrede jih kaj zmoti (hitro lahko pozabijo ali so videli vozilo, ki se približuje)
  • Ne zmorejo posploševanj in uporabe splošnih pravil kot je npr. pravilo kako prečkamo cesto
  • Zaradi razvoja mišljenja otroci pogosto mislijo, da jih voznik vidi, če oni sami vidijo avto, ki se približuje, vendar to velikokrat ni res

Zato izkoristite prosti čas z otrokom in ga dodatno pripravite na samostojno sodelovanje v prometu. Vzemite si čas in mu razložite pravila varnega ravnanja v prometu, mu jih pokažite v prometu in jih vadite z njim. Vsakič znova ga pohvalite za previdno in varno ravnanje, ter opozorite ob nepravilnem. Samo s takšnim načinom vzgoje bomo otroka dobro pripravili, da bo čez nekaj let lahko samostojno sodeloval v prometu kot pešec ali kasneje kot kolesar in voznik. In ne pozabite, da ste sami s svojim vedenjem in ravnanjem otroku lahko najboljši zgled.

Otrok – v avtu
Otrok v predšolski dobi sodeluje v prometu predvsem kot potnik in pešec, pa tudi na kolesu. Pomembno je, da je otrok prav na vsaki vožnji pripet v ustreznem otroškem sedežu primernem za njegovo težo in velikost. Če bomo starši dosledno pričakovali, da je otrok nameščen v sedežu, ter se tudi sami pripeli z varnostnim pasom (ne glede na katerem sedežu v avtomobilu sedimo) bo otrok brez večjih problemov in upiranja sprejel takšna pričakovanja.

Ko otrok dopolni eno leto je verjetno skrajni čas, da dobi tudi nov sedež. Sedeže skupine 1 lahko namestimo spredaj in zadaj, obrnjeni so v smeri vožnje. Pomembno je, da preverimo, da je sedež zares trdno nameščen v avto z običajnim varnostnim pasom. Pa tudi otroka moramo trdno pripeti v sedež – tako da lahko med otrokovo telo in sponko le stežka potisnemo prste. Le tako bo otrok trdno pripet in varen pred večjimi sunki ob trkih. Najboljša je seveda uporaba isofix sistema nameščanja otroških sedežev v avto, ker se tako izognemo vsem morebitnim napakam pri namestitvi. Nekoliko večji otroci, ki prerastejo sedeže (okrog 4. leta starosti), morajo uporabljati posebne sedeže skupine II – t.i. jahači in običajni varnostni pas.

Otrok – pešec
Ko smo z otrokom v prometu kot pešci je pomembno, da vedno (če je le možno) uporabljamo površine namenjene pešcem, to je pločnike, prehode za pešce, semaforizirane prehode, podhode in nadhode…. Mlajšega otroka vedno držimo za roko, hodi pa naj po notranji strani,  torej čimbolj stran od cestišča. Tako zmanjšamo verjetnost, da se nam otrok iztrga iz rok in nepričakovano steče na cesto. Pazljivi moramo biti tudi pri vseh izvozih iz garaž in dvorišč, saj so pogoste nesreče, da so otroci poškodovani prav ob vzvratni vožnji vozila, ko voznik ne vidi otroka, ki se je nenadoma pojavil za vozilom. Prav tako je zelo pomembno, da otrok ne puščamo samih na otroških igriščih, ampak so zmeraj v spremstvu staršev ali drugih odraslih. Tako lahko preprečimo marsikatero prometno nesrečo.

Tudi otrok na rolerjih mora uporabljati površine kot pešec, nikakor pa ne sme rolati po cestišču. Ob tem mora seveda imeti tudi vso zaščitno opremo s ščitniki na rokah in nogah, ter seveda čelado na glavi.


Otrok – kolesar
Mlajše otroke ( do sedmega leta) lahko v prometu vozite v posebnih kolesarskih sedežih, ki se namestijo na kolo. Tudi v tem primeru mora otrok nujno nositi kolesarsko čelado. Otroka učite, da mirno sedi privezan v kolesarskem sedežu, da vas ne ovira med vožnjo. Pazite tudi na otrokove noge, da mu ne zaidejo med napere. Za otroka je koristno, da čim hitreje obvlada spretnosti potrebne za vožnjo kolesa (ravnotežje, ustavljanje, speljevanje), vendar v prometu ne sme sodelovati sam do dopolnjenega 10. leta starosti, ko bo lahko opravljal izpit za vožnjo kolesa. Velja torej, čim hitreje na kolo, ker tako otrok razvija spretnosti, in čim kasneje v promet, ker otrok še ni sposoben obvladovati zahtev prometa. Seveda moramo poskrbeti, da je kolo tehnično brezhibno in pravšnje velikosti za otroka. Otrok mora, ko sedi na kolesu z obema nogama doseči do tal. Med vožnjo s kolesom naj bo otrok primerno oblečen in mora vedno nositi kolesarsko čelado, ne glede na to, ali se vozi s triciklom, v sedežu na našem kolesu ali samostojno na kolesu po dvorišču. Kolesarske čelade učinkovito obvarujejo otrokovo (in našo) glavo pred morebitnimi posledicami ob padcu s kolesa. Tako otroka učite doslednosti in bo kasneje privzel kolesarsko čelado kot nekaj samoumevnega. Kolesarska čelada mora ustrezati velikosti otrokove glave. Namestimo jo tako, da sega 2-3 prste nad obrvmi (torej bolj  naprej kot nazaj), da tako najbolje zaščiti teme glave. Čelada mora biti vedno pripeta s trakovi za zapenjanje, ki se dovolj tesno prilegajo bradi.


Najpogostejše napake pri vožnji otrok

Pri vožnji otrok pa so najpogostejše napake staršev, da otroka na krajših vožnjah, od doma do šole, vrtca, trgovine, babice, ne pripnejo v otroški sedež z varnostni pasom. Vendar so naletne teže otrok (20 kg) že pri 50 km/h okrog pol tone, kar pomeni, da otrok utrpi zelo hude poškodbe. V Sloveniji je večina predšolskih otrok poškodovanih ali celo umrlih v prometnih nesrečah prav kot potnikov v osebnih vozilih (več kot 60 %), ko bi jih morali odrasli odgovorno zaščititi v otoškem sedežu. Pogosto starši tudi nepravilno uporabijo otroški varnostni sedež, npr. namestijo sedež za dojenčke v smeri vožnje, kar je napačno, oz. ne uporabijo ustreznega otroškega sedeža glede na težo in velikost otroka. Prav tako ne namestijo otroškega sedeža dovolj trdno z varnostnimi pasovi v avto, zato svetujemo, da se vedno prepričajo, da je sedež dovolj trdno nameščen, se ne premika, ali pa uporabijo otroške sedeže z isofix pritrditvijo. Ter ponovno je pomembno, da otroka trdno pripnejo z vgrajenimi varnostnimi pasovi. Pogosto tudi opažamo, da se večji otroci ne vozijo več v otroškem sedežu, zato poudarjamo, da morajo biti otroci do višine 150 cm (približno 10-12 let starosti) še vedno nameščeni v otroškem sedežu, jahaču z naslonjalom za hrbet in glavo, ter pripeti z avtomobilskim varnostnim pasom.

 

Navodila za zagotavljanje dobrega stanja voda in urejanje ter vzdrževanje brežin vodotokov

Ena izmed značilnosti Slovenije je njena vodnatost, oziroma gosta prepredenost z vodotoki. V njih se je, zaradi ugodnih razmer za rast in razvoj, razvilo pestro življenje. Ker ima vsak poseg v brežino vodotoka in obrežno vegetacijo določene posledice, lahko človek s svojo dejavnostjo hitro spremeni in celo poruši ekosistemsko ravnovesje v vodotoku in prostoru ob vodotoku, kar pomeni, da poruši naravno ravnovesje medsebojno uravnoteženih odnosov in vplivov živih bitij med seboj in z njihovimi habitati.
Poleg odstranjevanja obrežne vegetacije ima bistven vpliv na ekosistemsko ravnovesje onesnaževanje s hranili zaradi izvajanja kmetijskih dejavnosti, to je rabe živinskih gnojil, rabe mineralnih gnojil, rabe gnojilne gošče iz večjih živinskih obratov ali komunalnih čistilnih naprav. Slednje v kombinaciji z neprimernim urejanjem kmetijskih zemljišč (odstranjevanje obrežne vegetacije, neprimerno namakanje, ipd) in v kombinaciji z naravnimi danostmi (tla, padavine, itd.) predstavlja veliko obremenitev vodnih teles površinskih voda in vzrok za slabo stanje voda, kar vodi do neposrednega onesnaženja vode in pogina živalskih ter odmrtja rastlinskih vrst. Mrtev vodotok je zaradi izjemnega negativnega vpliva na okolje kot tudi motečega vpliva na okoliške prebivalce (smrad iz vodotoka, negativen vpliv na priobalno vegetacijo, vrtove, posevke…) nedopusten, zato je skrb za ohranjanje dobrega stanja voda bistvena, tako s stališča varovanja okolja kot posledično tudi zagotavljanja zdravega bivalnega okolja za ljudi.

Obrežna vegetacija ima pomemben vpliv tudi na količino pridelkov na njivah in vrtovih. V primerjavi s kmetijskimi površinami je pestrost rastlinskih in živalskih vrst v obrežnem pasu izjemna, kar pozitivno vpliva na pridelavo hrane, saj v njej plenilci, ki so naravni zatiralci poljskih škodljivcev, najdejo raznolik plen, ki jim omogoča večje možnosti za preživetje in razvoj. Še posebej v času, ko na poljskih površinah ni dostopne hrane (bujna stalna vegetacija je prezimovališče živali s kmetijskih površin in za kmetijstvo potrebnih opraševalcev itd.). Z vidika ohranjanja biotske raznolikosti obrežna vegetacija živalim zagotavlja zavetje pred plenilci ter prostor za gnezdenje in prehranjevanje, z vidika zagotavljanja dobrega stanja voda pa ima pomemben vpliv na pregrevanje vode, saj zagotavlja senčenje.

Obrežna vegetacija ima tudi številne pozitivne učinke na kmetijstvo, ki se jih vsi premalo zavedamo. Obrežni pas z bogato floro in favno pozitivno učinkuje na kmetijstvo tako s stališča pedologije, saj se hitreje in učinkoviteje tvori humusna plast, kjer organizmi sodelujejo pri razgradnji organskih snovi (kompostiranje), kot s stališča stabilizacije brežin (bočna in globinska erozija vodotoka) in varovanja pred vetrno erozijo. Koreninski sistem obrežne vegetacije utrjuje brežine vodotokov in varuje kmetijska zemljišča pred erozijskim delovanjem vode ter hkrati zmanjšuje vpliv vetra, saj deluje kot vetrna pregrada.

Veliko grožnjo obrežni vegetaciji kot naravnim ekosistemom predstavljajo invazivne vrste. Rastlinske invazivne vrste spodrivajo avtohtone (domače) z gostim preraščanjem rastišč, s čimer onemogočajo uspevanje vseh drugih vrst. Rastlinske invazivne vrste se pojavijo predvsem na razgaljenih površinah, ki jih razgalimo ob najrazličnejših posegih in jih prepustimo same sebi. Živalske invazivne vrste pri nas nimajo naravnih sovražnikov, zato so uspešnejše v boju za hrano in življenjski prostor z domačimi vrstami.

Zato, da bi ohranili prednosti, ki nam jih ponujajo vodotoki in se obvarovali pred nevarnostjo poplav, lastnike in druge posestnike zemljišč ob vodotokih spodbujamo k naslednjim pozitivnim ukrepom:
– vzdržujte obrežno vegetacijo in odstranjujte veje in debla dreves, ki so nagnjena ali podrta v strugo vodotoka oz. tista, ki so suha in trhla do te mere, da bi se lahko sama zrušila v strugo (s soglasjem vodovarstvenega nadzornika);
– porezano vejevje in debla takoj odstranite z območja vodnega zemljišča in poplavnih ravnic, saj lahko v primeru visokih voda naplavine porezanega vejevja in debel tvorijo čepe plavja, ki običajno zamašijo mostne in ostale odprtine (s soglasjem vodovarstvenega nadzornika);
– redčenje obrežne vegetacije (s soglasjem vodovarstvenega nadzornika) opravite v zimskem času. Upoštevati je treba prepoved redčenja obrežne vegetacije med 1. marcem in 1. avgustom (Zakon o divjadi in lovstvu);
– sproti odstranjujte čepe plavja, odpadke in druge opuščene oziroma odvržene predmete, ki zastajajo v strugi vodotoka, saj ti običajno povzročajo poplavljanje in zajedanje obvodnih zemljišč;
– ne odlagajte smeti in drugih odvečnih materialov na vodna in priobalna zemljišča. Priobalni pas za vodotoke II. reda meri 5 m, merjeno od roba vodotoka;
– upoštevajte prepoved uporabe gnojil in fitofarmacevtskih sredstev v priobalnem pasu;
– upoštevajte prepoved pranja vseh vozil in drugih strojev ali naprav v priobalnem pasu;
– v obrežni vegetaciji puščajte plodonosne vrste, kot so češnja, hrast, maklen, jerebika, robida, rumeni dren, glog in črn trn;
– v priobalnem pasu ob vodotokih gospodarite zmerno. Najprimernejša oblika kmetovanja so negnojeni ekstenzivni travniki;
– pri redčenju vegetacije ohranjajte zveznost (krošnje dreves naj se med seboj stikajo) in navpično slojevitost (zelišče, grmovje, drevesa);
– vegetacijo redčite izmenično (ne na obeh bregovih naenkrat) ali pa s selektivno sečnjo;
– spodbujajte različne faze starosti grmovnih in drevesnih vrst;
– puščajte suha drevesa, ki ne predstavljajo nevarnosti, da bi se lahko sama zrušila v strugo;
– preprečujte semenenje in plojenje invazivnih rastlinskih vrst;
– tujerodnih živalskih vrst iz akvarijev in vrtnih ribnikov ni dovoljeno spuščati v vodotoke;
– zemlje in zavrženih rastlinskih delov sobnih in vrtnih rastlin ne odlagajte v bližino vodotoka;
– ob obrežni vegetaciji puščajte 5 metrov travnatega pasu, saj ima le-ta pomembno vlogo pri razvoju žuželk.

Občina Dol pri Ljubljani glede na količino rečne vode na prebivalca spada med bogatejše v državi. Izkoristimo to prednost, ki nam jo ponuja narava in poskrbimo, da vodotoki ostanejo naši zavezniki in ne tudi sovražniki.
Š.K.K. (povzeto po poročilu Hidrotehnike d.d.)

Upokojenci Dolskega na gorski višini 2.166 metrov

Ko smo v Društvu upokojencev Dolsko objavili povabilo na izlet v Avstrijo (Beljaška cesta in pohod na Dobrač) nas je skrbelo, če bo prijav dovolj, da bi izlet lahko tudi izvedli. Odziv upokojencev pa je bil nad pričakovanji. Avtobus bi morali zaradi velikega povprašavanja in več kot zadostnih prijav »še malo razširiti«.
V sredo, 1. avgusta, nas je pričakalo toplo in sončno jutro. Od nas je že pri vstopu v avtobus in med vožnjo sevala posebna energija. Vožnja skozi predor Karavanke do Beljaka je bila skoraj prekratka, saj nas je vodič ves čas s prijazno besedo opozarjal na vse znamenitosti ob poti.

Dopoldan smo si ogledali mesto Beljak. To je res lepo mesto z veliko znamenitostmi. Peš smo se podali skozi mestno jedro in pri ogledu cerkve tudi skupaj zapeli. Lepo je bilo slišati slovensko pesem. Upokojenci pa ne bi bili upokojenci, če si ne bi ogledali tudi trgovin in vseh »štantov«, kjer smo se okrepčali z kavico in pijačo.
Iz Beljaka smo se popeljali po Beljaški cesti. Že skozi okno avtobusa nam je sapo jemal prelep razgled. Ustavili smo se na razgledni ploščadi, ki leži nad 400 metrov globokim prepadom, ki je nastal ob potresu leta 1368. Odprl se nam je prečudovit razgled na Karavanke, Julijce, tromejo, koroška jezera. Ob poti med vožnjo smo občudovali še prečudovit alpski vrt, v katerem zagotovo raste, kot pravi stari rek, rožica za vsako bolezen.

Vožnjo smo nadaljevali do parkirišča na višini 1760 metrov. Na sam vrh, ki leži na višini 2166 metrov, so se odpravili najbolj zagnani »planinci«. Špela, Jani, Erna, Ivo, Marta in še mnogi drugi … Pravijo, da ni bilo naporno, je bil pa ves trud povrnjen ob pogledu z vrha gore s prečudovitim razgledom. Nekateri so v najvišji cerkvi v Evropi tudi pozvonili. Ostali, z malo slabšo kondicijo, smo počakali spodaj, kjer smo uživali v prečudoviti gorski naravi in krasnih razgledih. Ves čas so nas pozdravljali konji, krave in gamsi. Opaziti je bilo, kako ugodno ta višinski zrak in okolje vplivata na nas – vsi smo bili dobre volje, vedrih obrazov, prijazni eden do drugega, pa tudi zavriskali smo.

Po štiriurnem počitku smo se po Beljaški poti vračali proti domu. Vendar nesreča nikoli ne počiva in na poti se nam je pokvaril avtobus. S skupnimi močmi naših upokojencev, naj posebej omenim Marjana in Janeza, je popravilo uspelo. Nihče ob tem ni pokazal niti kančka slabe volje, vsi smo spodbujali naše fante, da je popravilo uspelo. Res neverjetno, kaj za dobro voljo naredijo hribi. Iskrena hvala tudi »našim fantom«.

Na slovenski strani nas je čakalo obilno pozno kosilo. Takšnih izletov, in mislim, da delim mnenja vseh udeležencev, si še želimo. Bilo je nepozabno!
Marija Zajec