Rolkarska steza tudi uradno odprta

Nova rolkarska steza s t. i. pump-up koloparkom in zunanjimi fitnes napravami s polno zasedenostjo kaže, da gre za še kako dragoceno pridobitev za občane. Množičen obisk še pred uradnim odprtjem je presenetil celo občinsko upravo, zato je pohitela z zaključnimi deli in 30. septembra stezo tudi slavnostno odprla.

Odprtje je sovpadlo s tekmovalno prireditvijo, ki jo je za smučarje tekače na tekaških rolkah organiziral Tekaško smučarski klub Dol pri Ljubljani, zato je del tekmovanja potekal že kar na rolkarski stezi. Prisotne je pozdravil župan mag. Janez Tekavc, nato pa je slavnostno prerezal otvoritveni trak in stezo tudi uradno odprl. Da bodo uporabniki poznali pravila uporabe, ki so nujna za zagotavljanje varnosti, je ob koloparku in fitnes napravah nameščena informativna tabla, za več varnosti pa bosta skrbela tudi sveže položena trava in nasuti pesek. Ob tem gre velika zahvala domačim gasilcem, ki so pomagali pri pripravi terena in zalivanju še nekoliko občutljive mlade trave.

Odprtje je z glasbenim nastopom popestril šolski band Rock&Dol, po formalnem delu pa je že sledilo tekmovanje v spretnostni vožnji z rolerji šolskih otrok in slavnostna podelitev nagrad vsem sodelujočim smučarjem tekačem. Takoj po zaključku tekmovanja so kolopark ponovno zavzeli občinski otroci, ki že od prvega dne, ko je bil položen asfalt, tu preživljajo ure in ure prostega časa.
Velika gneča na razgibanih grbinah kaže, da gre za pristen užitek, starši pa se ob tem še posebno veselimo, saj vemo, da imajo otroci sedaj “igrišče”, na katerem bodo krepili svojo fizično kondicijo in se namesto sedenja pred televizorjem zabavali na svežem zraku. Aplavz občinski upravi, ki je izkoristila priložnost sofinanciranja Fundacije za šport in zgradila objekt, ki ponuja priložnost za zabavno rekreacijo vsem občanom.

Kliknite tukaj in si oglejte galerijo fotografij.

Utrinki s septembrskega občinskega sejma

8. septembra je za OŠ Janka Modra potekal sedaj že tradicionalni občinski sejem, na katerem se je predstavilo kar 41 različnih ponudnikov, na osrednjem odru pa 7 nastopajočih skupin. Velik obisk in sproščeno vzdušje sta pokazatelja, da je sejem med občani dobro sprejet, veliko pa je bilo slišati tudi pohval na uspešno kombinacijo klasične sejemske ponudbe in pestrega zabavnega ter kulturnega programa.

Sejem je tudi letos organizirala občinska uprava občine Dol pri Ljubljani, glavni namen pa je občanom ponuditi priložnost, da še malce bolje spoznajo ponudbo iz svoje okolice in se ob tem tudi zabavajo. Glavni poudarek je seveda na občinski ponudbi, vsako leto pa se prijavlja tudi vedno več razstavljavcev iz sosednjih občin. Tako je bila ponudba letos zares bogata.
Preizkusili in kupili smo lahko sir, bučno in oljčno olje, domače pivo in dobrote lokalnih aktivov žena, veliko pa je bilo tudi rokodelskih mojstrovin. Dame so se navduševale nad ročno izdelanim nakitom, otroci so občudovali ročno izdelane igrače iz blaga, predstavljali so se tudi Kozjerejsko društvo, Rdeči križ, Simbioza, JUB … Da bi lahko predstavitev omogočili čim večjemu številu občinskih ponudnikov, je bila predstavitev na stojnicah zanje brezplačna, predstavljali pa so se tudi na občinski Facebook strani.

Zelo pestro in lokalno obarvano je bilo tudi dogajanje na osrednjem odru. Ozračje so ogreli folklorniki iz Dolskega in tamburaši iz Senožeti, s svojim nastopom pa so navdušili tudi mladi glasbeniki, ki se združujejo v šolskem bandu Rock&Dol. Za odlično glasbeno kuliso sta poskrbela še glasbeni duo Vagabunda in glasbena skupina Leteči potepuhi, ob sončnem zahodu pa smo pričakali še veliko glasbeno legendo Petra Lovšina s spremljavo Španskih borcev. Lovšin je poskrbel za pristen žur, plesalo in pelo pa se je vse do 22. ure.

Po koncertu je Pero povedal: “Taki dogodki zelo jasno pokažejo, kako neka skupnost živi. V vaši družbi sem lahko prepoznal, da ste povezani med seboj, zelo všeč pa mi je bilo tudi, da so se pod odrom zabavali tako otroci, kot njihovi starši in tudi nekoliko starejše generacije.” Zadnjič je v Dolu nastopal, ko je Petra Majdič osvojila medaljo, in tako ima na naš kraj lepe spomine. Malce se je nasmejal le prigodi, ko je sejem iskal sredi Dola, na koncu pa je po nekaj prevoženih krogih po naselju ugotovil, da je prava lokacija pravzaprav na Vidmu. Dogodki, kot je naš sejem, ga navdajajo s pozitivnim prepričanjem, da se tudi Slovenci vedno bolj odpiramo in se znamo sprostiti v družbi prijateljev. Še nedolgo nazaj smo bilo precej zadržani, v zadnjih letih pa z veseljem opaža, da se to spreminja. Zelo všeč mu je bila tudi ideja o kombinaciji sejma s koncertom, saj je tovrsten »miks« priložnost za spontano druženje, ki se razvije v pristno zabavo, kar je na klasičnih koncertih zelo težko doseči.


Kliknite tukaj in si oglejte si nekaj utrinkov z dogodka …

Upokojenci Dolskega na gorski višini 2.166 metrov

Ko smo v Društvu upokojencev Dolsko objavili povabilo na izlet v Avstrijo (Beljaška cesta in pohod na Dobrač) nas je skrbelo, če bo prijav dovolj, da bi izlet lahko tudi izvedli. Odziv upokojencev pa je bil nad pričakovanji. Avtobus bi morali zaradi velikega povprašavanja in več kot zadostnih prijav »še malo razširiti«.
V sredo, 1. avgusta, nas je pričakalo toplo in sončno jutro. Od nas je že pri vstopu v avtobus in med vožnjo sevala posebna energija. Vožnja skozi predor Karavanke do Beljaka je bila skoraj prekratka, saj nas je vodič ves čas s prijazno besedo opozarjal na vse znamenitosti ob poti.

Dopoldan smo si ogledali mesto Beljak. To je res lepo mesto z veliko znamenitostmi. Peš smo se podali skozi mestno jedro in pri ogledu cerkve tudi skupaj zapeli. Lepo je bilo slišati slovensko pesem. Upokojenci pa ne bi bili upokojenci, če si ne bi ogledali tudi trgovin in vseh »štantov«, kjer smo se okrepčali z kavico in pijačo.
Iz Beljaka smo se popeljali po Beljaški cesti. Že skozi okno avtobusa nam je sapo jemal prelep razgled. Ustavili smo se na razgledni ploščadi, ki leži nad 400 metrov globokim prepadom, ki je nastal ob potresu leta 1368. Odprl se nam je prečudovit razgled na Karavanke, Julijce, tromejo, koroška jezera. Ob poti med vožnjo smo občudovali še prečudovit alpski vrt, v katerem zagotovo raste, kot pravi stari rek, rožica za vsako bolezen.

Vožnjo smo nadaljevali do parkirišča na višini 1760 metrov. Na sam vrh, ki leži na višini 2166 metrov, so se odpravili najbolj zagnani »planinci«. Špela, Jani, Erna, Ivo, Marta in še mnogi drugi … Pravijo, da ni bilo naporno, je bil pa ves trud povrnjen ob pogledu z vrha gore s prečudovitim razgledom. Nekateri so v najvišji cerkvi v Evropi tudi pozvonili. Ostali, z malo slabšo kondicijo, smo počakali spodaj, kjer smo uživali v prečudoviti gorski naravi in krasnih razgledih. Ves čas so nas pozdravljali konji, krave in gamsi. Opaziti je bilo, kako ugodno ta višinski zrak in okolje vplivata na nas – vsi smo bili dobre volje, vedrih obrazov, prijazni eden do drugega, pa tudi zavriskali smo.

Po štiriurnem počitku smo se po Beljaški poti vračali proti domu. Vendar nesreča nikoli ne počiva in na poti se nam je pokvaril avtobus. S skupnimi močmi naših upokojencev, naj posebej omenim Marjana in Janeza, je popravilo uspelo. Nihče ob tem ni pokazal niti kančka slabe volje, vsi smo spodbujali naše fante, da je popravilo uspelo. Res neverjetno, kaj za dobro voljo naredijo hribi. Iskrena hvala tudi »našim fantom«.

Na slovenski strani nas je čakalo obilno pozno kosilo. Takšnih izletov, in mislim, da delim mnenja vseh udeležencev, si še želimo. Bilo je nepozabno!
Marija Zajec

V počastitev dneva državnosti – Slovenski dnevi na Ohridu

Slovenska ambasada v Makedoniji je bila tudi letošnje leto organizator festivala Slovenija na Ohridu ob slovenskem dnevu državnosti. Zlatka Tičar, predsednica TD Dolsko, nas je pogumno prijavila in tako smo se 22. 6. 2018 odpeljali proti Ohridu. Poleg Folklorne skupine Dolsko se je na slovenskem večeru predstavil še Senožeški tamburaški orkester, članice Aktiva žena Plamen pa so predstavile slovensko kulinariko.

Naša prva postaja je bila pri Brežicah, po tem pa smo skoraj brez postankov hiteli proti Beogradu. Pozno popoldan smo se že sprehodili po Beogradu. Zgodovina mesta je sega približno 7000 let nazaj. Gospodarji so se menjali, po letu 1945 pa je Beograd postal prestolnica Jugoslavije. Najprej smo se ustavili pri hramu sv. Save. Osnova ima obliko križa, višina zgradbe je 70 m, na vrhu stoji 10 metrov visok križ. Gradnja ene največjih krščanskih cerkva je trajala skoraj vse 20 stoletje. Sledil je vzpon na trdnjavo na Kalamegdanu, kjer so že Rimljani v 1. st. zgradili utrdbo – kastrum kot stalno vojaško taborišče. Celo “naš” Jurij Vega je računal, kako bi njegovi možnarji kar najnatančneje zadeli to obzidje, a je trdnjava preživela vihre vse do današnjih dni. Mi smo se najbolj nasmejali kipu Zmagovalca in nismo si mogli kaj, da ne bi zapeli lepe slovenske pesmi. Nato pa hitro v avtobus in že smo se pripravili na sedeče spanje do Ohrida, kamor smo prispeli v jutranjih urah.

Po nastanitvi smo se pripravili za večerno srečanje z organizatorjem. Tu so vsi trije predstavniki društev ter naša podžupanja Marija Zajec, ki nas je spremljala na naporni poti, uradno pozdravili organizatorja in izročili darila, ki smo jih prinesli s seboj. Poleg uradnega dela je bil čas namenjen tudi druženju in spoznavanju.
Naslednji dan smo spoznali staro mestno jedro Ohrida. Pred začetkom našega štetja in nekaj stoletij po tem so tu vladali Rimljani. Prevladovalo je krščanstvo in v najlepših časih je imelo mesto 365 cerkva. Po 1. balkanski vojni so ga priključili Srbiji, danes pa je del neodvisne makedonske države.
Makedonci so prijazni in gostoljubni ljudje. Če smo naleteli na težave, so bili vedno pripravljeni priskočiti na pomoč. Pa naj so se izgubili dokumenti, zastava, ključi sobe … Brez stresa, naglice in živčnosti. Mirno, kot da bi že vnaprej vedeli, da bo problem rešen. Seveda nismo pozabili, čemu smo prišli na Ohrid, zato smo vsak dan organizirali tudi vaje.
Obiskali smo delavnico, kjer še danes ročno izdelujejo papir po kitajski metodi iz 2. stoletja. Posebnost mesta so stare ohridske hiše z lesenimi oporniki in ozke ulice, kjer se drenjajo avtomobili in pešci, delček ceste pa si vzamejo tudi trgovci, ki na vsakem koraku ponujajo za turiste zanimive ohridske izdelke.

Ker je bilo vreme ves čas deževno, se nismo okopali v Ohridskem jezeru, ki ima tako čisto vodo, da se vidi do globine 22 metrov. Z ladjico smo se odpeljali do samostana sv. Nauma. Turki so staro cerkev porušili, a je bila v 17. stoletju ponovno zgrajena. V parku so pavi, ki jih je samostanu podaril Tito. Danes se v samostanu nahaja šola.
Marija Zajec, Zlatka Tičar, Majda Peterka in Tomo Dukarič so se udeležili uradnega sprejema pri veleposlaniku Republike Slovenije v Makedoniji. Prišel je tudi težko pričakovani večer. Plamenke so se dobro pripravile, mize bogato obložile s slovensko potico, zraven pa še po svojem receptu pekle krofe, ki jih je neverjetno hitro zmanjkovalo. Obiskovalci so se radi zadržali ob naših dobrotah in veliko je bilo takšnih, ki so hoteli imeti tudi recept. Mnogi kar niso mogli verjeti, da dobrote sproti nastajajo pred njihovimi očmi.

Zaradi slabega vremena je nastop potekal v dvorani. Najprej je Folklorna skupina ob zvokih tamburic zaplesala venček belokranjskih plesov. Že sama noša jemlje dih. Ko pa so se plesalci še urno zavrteli, je bil uspeh zajamčen. Da so plesalci prišli do sape in zamenjali folklorne obleke, so senožeški tamburaši zaigrali nekaj slovenskih ljudskih pesmi in največji aplavz je požela pesem Sem deklica mlada vesela. Sledil je še prekmurski venček s folklorno skupino. Zanos, veselje in dober nastop so nastopajoče ponesli in jim vdahnili žar. Srca so trepetala v želji, da bi vse, kar smo vadili, dobro in brez napak izpeljali in navdušili občinstvo. In komaj smo se zavedli, že je bilo vse za nami in spet nas je s svojo lepoto in preprostostjo očaralo mesto.

Na edini prosti dan smo se odpravili v mesto Struga, razpotegnjeno ob reki Drim. Obiskali smo pravo makedonsko tržnico. Tu nas je vodič seznanil s Struškim večerom poezije, ki ga obiščejo pesniki z vsega sveta, vedno pa se začne z recitacijo pesmi T ga za jug (Hrepenenje po domačem kraju) makedonskega pesnika, ki jo je napisal v tujini, kjer je zbolel in si želel še enkrat videti domači kraj. Sledili so Vevčani. Vas, ki jo je težko opisati. Treba jo je doživeti. Ponos, pripadnost, drznost, neupogljiv duh. Oblast jo je hotela zajeziti in 1987 so se Vevčani tej nameri uprli in posledice čutijo še danes. Pogumu domačinov so se pridružili tudi slovenski pesniki in poslanka Vika Potočnik. In prav zaradi tega so bila tudi nam vrata v vas na stežaj odprta. V domači gostilni smo si privoščili nekaj makedonskih tradicionalnih jedi, vsi smo se morali naučiti njihovo kolo, še nekaj starih pesmi prejšnjega stoletja in že smo hiteli v dolino.

Na Ohridu je bilo v večernih urah uradno slovo in podelitev priznanj nastopajočim skupinam. V zgodnjih urah smo prestopili mejo z Albanijo in najprej zagledali več vojaških bunkerjev, ki so zapuščeni strmeli v potnike. Prva postaja je bila v Tirani, ki nas je vse presenetila s svojim evropskim videzom. Ogledali smo si središče mesta in že smo hiteli proti Skadru, kjer smo prespali, zjutraj pa nadaljevali pot preko Hercegovine, za nekatere med nami pravo odkritje lepote narave, mimo čudovitih slapov Kravice, do Medžugorja. Nekaterim kraj ni pomenil nič posebnega, drugim se je uresničila želja, da bi videli, občutili in doživeli posebno energijo kraja. Obiskali smo cerkev sv. Jakoba in se družili ob Marijinem kipu. Žal so bile minute prekratke in že smo po avtocest hiteli, s čudovitim sončnim zahodom pred seboj, v domači kraj, kamor smo prišli v zgodnjih jutranjih urah.
Zahvaljujemo se Občini Dol pr Ljubljani za sofinanciranje naše udeležbe na dogodku.
Darja Dukarič

Kranjec, ki je bil pravzaprav Prekmurec

V soboto, 9. junija 2018, smo pred hišo v Senožetih, v kateri je zadnjih 11 let svojega življenja preživel pisatelj Miško Kranjec, pripravili lepo spominsko slovesnost ob 110-letnici rojstva ter 35-letnici smrti izjemnega pisatelja. Iz njegovih številnih del diha življenje prekmurskega malega človeka, z rokami in srcem pripetega na prekmursko zemljo. Opisuje človeka, ki nikoli ne obupa, saj je neuničljivo njegovo hrepenenje po boljšem življenju. Zakaj vsako, še tako težko in grenko, življenje je vendar lepo.

Gostitelj, župan Občine Dol pri Ljubljani, mag. Janez Tekavc, je vse prisotne pozdravil, poudaril pomen branja, sodelovanja, povezovanja in druženja prebivalcev in društev v obeh občinah. Mag. Damijan Jaklin, župan občine Velika Polana, nas je vse presenetil, ko je del svojega govora prebral v prekmurščini. Poudaril je, da občina že vrsto let podpira najrazličnejše dejavnosti, ki budijo spomin na pisateljevo delo in življenje. Slavnostni govornik, minister za kulturo, Anton Peršak, je poudaril, da se je Miško Kranjec v svojih delih nenehno spopadal z resnico časa, v katerem je živel, ter položajem preprostega kmečkega in delavskega človeka v času velikih političnih in svetovnih sprememb, ki so krojile življenje ljudi v Sloveniji. Bil je borca za pravice malega človeka in glasnik socialnih krivic.

V kulturnem programu so nastopili Trio trobent, učencev Glasbene šole Franca Šturma, je zaigral slovensko himno. Njihov mentor je prof. Martin Dukarič. Predstavili so se vsi učenci POŠ Senožeti, ki so pod mentorskim vodstvom Lilijane Meden odigrali dramski prizor z naslovom Kost ter zapeli prekmursko Vsi se venci venu. Nekoliko starejša gledališka skupina OŠ Janka Modra je odigrala odlomek iz knjige Povest o dobrih ljudeh. V vlogi slepe Katice je zapela Nika Žnidaršič. Njihova mentorica je Darja Dukarič. Da bi prisotni slišali mehko pojočo prekmursko besedo, je Prekmurka Metka Lupše prebrala odlomek iz knjige Potnik pod večer. Tudi sam Kranjec je na začetku svoje pisateljske poti rad ustvarjal v svojem domačem narečju. Moški oktet Belmura je čudovito zapel dve prekmurski pesmi v narečju. Glasovi so se prelivali in božali ušesa poslušalcev. Njihov strokovni vodja je Denis Zver. Nato so se predstavili še pevci Mešanega pevskega zbora Senožeti, ki so pod vodstvom Petre Frece ubrano zapeli dve pesmi, z izjemnim občutkom za moč in lepoto slovenske ljudske pesmi. Senožeški tamburaški orkester je pod vodstvom prof. Eve Dukarič izvedel skladbo z naslovom Savski valovi. Prav reka Sava je s svojim bogastvom v Senožeti zvabila pisatelja Kranjca. In tako kot v njegovi melodično zveneči pripovedi valovi v razvejanem toku ritem ponavljajočih se motivov prekmurskega življenja, tako so člani Senožeškega tamburaškega orkestra skušali z melodijo pričarati reko, ki kipi od silne moči, strasti in predanosti, zdaj spet se krotka in mirna leno vleče skozi zeleno dolino. Je bilo slišati šepet valovanja v strunah njihovih inštrumentov? In ker je bila celotna prireditev prežeta z elementi Prekmurja, se je tamburašem pridružila še Folklorna skupina iz Dolskega, ki je pod vodstvom Anice in Jožeta Zakrajška zaplesala splet prekmurskih ljudskih plesov. Tudi pisatelj je igral na več različnih inštrumentov in če so ljudje zraven še zaplesali …

Prireditev je z veznim tekstom povezala Darja Dukarič, izvrstno pa ga je brala Karmen Pustotnik. Za varnost, prevoze in parkiranje so skrbeli člani PGD Senožeti, nad ozvočenjem je bdel Luka Dukarič. Da je vse teklo po načrtih in so bile vse niti enakomerno napete, je od zamisli pa do končne realizacije skrbel Tomo Dukarič. Ker pa dva naredita za tri in trije za celo skupino, je imel tudi on kar nekaj pomočnikov. Za njihovo delo se jim iskreno zahvaljujem.
Domačina Viktorija in Matjaž Kranjec sta na široko odprla vrata svojega doma in nam z veseljem pokazala, kje je oče ustvarjal zadnja književna dela. Spominsko sobo so obiskali tudi nekateri učenci OŠ Janka Modra, o življenju pisatelja jim je pripovedovala Darja Dukarič, Andrej Bakovnik pa jim je razkazal sobo, v njej razstavljene predmete ter pisatelja predstavil tako, kot ga je doživljal za čas njegovega življenja.
Članice Aktiva žena Klas so pripravile izvrstno pecivo in mize so se šibile pod težo dobrot. Za dobro kapljico so poskrbeli kar Prekmurci sami, saj so pripeljali na »pokušino« vino s Kranjčeve brajde.
Hvala še vsem ostalim, ki niso imenovani, a so s svojim delom prispevali svoj kamenček v mozaiku celotne prireditve.

Darja D.

Razstava likovne sekcije KD Dol pri Ljubljani in koncert o Vinu in ljubezni

Likovna sekcija Kulturnega društva Dol pri Ljubljani deluje že deseto leto in šteje okoli dvanajst aktivnih članov, ki se dobivajo enkrat tedensko skozi celo študijsko leto.
Mentorica, slikarka Renata Grmovšek, im pripravi vedno nove likovne teme in izzive, pri katerih preskušajo različne tehnike, stile, motive in likovne pristope. Vsak izmed likovnih ustvarjalcev ima svoj pristop oz. način slikanja – toliko, kot je slikarjev, je tudi pristopov slikanja. Na tokratni razstavi smo lahko občudovali risbe in slike desetih članic in članov, ki so se lotili risanja in slikanja figure po živem modelu. Človeška figura je eden najzahtevnejših motivov, zato so ustvarjalci najprej naredili lepo število vaj in priprav na slikanje po živem modelu.

Poleg končnih izdelkov – slik na platnu v akrilni in kolažni tehniki, smo si na razstavi lahko ogledali tudi vaje, skice, krokiji in priprave na slikanje. Na ta način so ustvarjalci predstavili dolgotrajen in zahteven proces študiranja in osvajanja človeške figure.

Ob odprtju razstave je potekal tudi koncert O vinu in ljubezni (in vsem kar spada zraven), ki sta ga pripravila znan glasbena umetnika Jernej Dirnbek in Davor Klarič. Poznamo ju iz sodelovanja v skupini MI2, njuna najbolj znana uspešnica pa je priljubljena “Čista jeba”.

Kliknite za ogled galerije slik.

 

Ko ponoviš v tretje, preide v navado – Dvigni rit, bodi fit 2018

Zgodba, ki se je letos zopet odvijala pred našim pragom, je požela veliko zanimanja, po njem pa je izvabila še več zadovoljstva. Dan za zdravje v občini Dol pri Ljubljani je v soboto, 12. maja 2018, privabil več kot 300 udeleženih, ki so svoje znanje o zdravem življenjskem slogu delili in bogatili na različnih področjih.
Kdo organizira in zakaj?

Tudi letos se je domača skavtska skupina Dol-Dolsko 1 odločila, da v sodelovanju z Osnovno šolo Janka Modra in Občino pripravi dan za zdravje. Ustanovitelj skavtov Robert Baden-Powel je za svoje varovance skavte želel, da so družbi v korist in da prostovoljno opravljajo dobra dela, ki zbližujejo ljudi. Iz zvestobe temu načelu skavti črpamo energijo za delo. Ko pa vidimo vse nasmejane in zadovoljne obraze, vemo, da smo na pravi poti.

Kaj se je torej dogajalo?
Tisti, ki ste nas že kdaj obiskali, veste kako dogodek poteka, za vse ostale pa kratek opis. Namen dogodka je mlade in odrasle ozavestiti o pomenu športnih aktivnosti in zdravega prehranjevanja v lokalnem okolju. Praktično to poteka tako, da prostovoljci iz različnih društev, ki jih naša občina premore veliko, pripravijo stojnice in delavnice, kjer delijo svoja znanja. Letos so sodelovala športna društva, aktivi žena, posamezni zdravniki, zobozdravniki, fizioterapevti, športni pedagogi, tisti, ki več vedo o zdravi prehrani, poleg njih pa veliko ljudi dobre volje. Dogodek je odprt za vse, v primeru pravočasne prijave pa smo udeleženim zagotovili tudi brezplačno zdravo malico.

Kdo je delil svoje znanje?
Letos je bil dogodek najbolj pester do sedaj. Udeleženci so se lahko udeležili več kot 30 aktivnosti na kar na 23 delavnicah. Sodelovali smo lahko na športnih delavnicah (od dobrodelnega teka do testiranja za športni karton), delavnicah zdrave prehrane, delavnicah za zdravje, šahovski delavnici in delavnici skavtskih iger. Otroci so si lahko ogledali tudi predstavo z naprstnimi lutkami, za glasbeno popestritev pa sta poskrbela Šolski band Rock&Dol in učiteljsko- starševski band Zlo glasni.

Pot naprej
Poudariti želimo, da je dogodek popolnoma brezplačen za udeležene. Vse to je mogoče, ker vsi, ki ustvarjamo dogodek, tako organizatorji kot vodje delavnic, vse postorimo prostovoljno. Na tem mestu se zahvaljujem vsem, ki ste letos prispevali svojo energijo in čas, da je dogodek tako dobro uspel. Že tretje leto nas je podprla občina Dol pri Ljubljani. Letos pa prvič tudi Športna unija Slovenije s projektom Veter v laseh in Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov s projektom Izzivaj uživaj.
Upamo, da bomo tudi naslednje leto tako dobro podprti in bomo lahko pripravili dogodek za vse. Pri tem lahko vsak človek, ki domuje v naših čudovitih krajih ali jih obiskuje, prispeva svoj košček. Starši, če želite, da bi vaši otroci še bolj razvili občutek za sočloveka, da bi cenili našo čudovito naravo in se družili v dobri družbi, vas vabimo k vpisu otrok in mladostnikov k skavtom. Kontakt, kjer dobite več informacij, je kristina.ferlan@gmail.com.

Jan Dovč, foto1: Blaž Šimenc

Oglejte si galerijo slik:

Športni dan DVIGNI RIT, BODI FIT

Z iskricami veselja obarvan 1. maj

Lepo vreme je letošnje prvomajske praznike naredilo še bolj vesele in umirjene. Na večer, 30. aprila, so potekala tradicionalna kresovanja, ki predstavljajo prijetno priložnost za druženje ob ognju. Eno od takih je tudi kresovanje na domačiji Pr’Tomažin, na katerem se vsako leto zbere družba Vinjanov, ki uživajo ob topli hrani in hladni pijači. Za varnost obiskovalcev in varen prižig kresa poskrbijo pri PGD Vinje. Na dogodek so vabljeni vsi občani, zato, če ste letos manjkali, nikar ne izpustite te priložnosti naslednje leto.

V jutro prvega maja se mnogo občanov prebuja s pomočjo koračnice. Tradicionalno prvomajsko koračnico prirejajo PGD Dol in na domačiji Pr’Krač. Letos se je koračnice v Dolu udeležilo več kot 200 obiskovalcev iz vse občine, ki so uživali v dobri uri koračnic pihalnega orkestra Ljubljana Bežigrad. Tokrat se je ansambel predstavil tudi v spremstvu mažoretk, po budnici pa so prostovoljni gasilci med obiskovalce brezplačno razdelili 90 litrov izjemno okusnega golaža. Prireditev je finančno podprla Občina Dol pri Ljubljani, PGD Dol pa se tudi zahvaljuje obiskovalcem za prostovoljne prispevke, ki jih bodo koristno porabili za nakup opreme za zaščito in reševanje.

Š.K.K., PGD Dol pri Ljubljani in PGD Vinje

Zlato priznanje mladinskega pevskega zbora OŠ Janka Modra

28. marca je Mladinski pevski zbor OŠ Janka Modra nastopil na državnem tekmovanju pevskih zborov v Zagorju.
Letos smo tekmovali že tretjič, prejeli pa smo zlato priznanje. Lansko leto nam je do zlatega priznanja manjkalo le 0,3 točke. Nekateri bi lahko rekli, da smo letos pač imeli srečo. Vendar pa to ni res. Bili smo zelo dobro pripravljeni. Šolsko leto se prične s tridnevnimi intenzivnimi pevskimi vajami v Piranu, ki potekajo skozi ves dan. Vsak pevec mora biti na pevski vaji dvakrat na teden po eno šolsko uro, pa tudi prisotnost na intenzivnih sobotah ni redka.
Pevci so sicer pomemben del zbora, vendar je uspeh odvisen od zborovodje. Naši zborovodkinji gospe Bojani Gajšek gre vsa zasluga za zlato priznanje, zato se ji pevci zahvaljujemo za ves trud in potrpljenje na pevskih vajah.

Simona Babnik, 8. a

Duh preteklosti v Dolu pri Marjeticah

V nedeljo, 22. aprila 2018, je župnijska dvorana v Dolu popotovala v času za več kot stoletje nazaj. Marjetice smo želele prikazati drobce iz načina prehranjevanja in življenja, kot so ga poznali naši praočetje. Prenekatera članica je to spoznavala ob pripovedih svojih mam in babic in nas usmerjala, ko smo snovale razstavo in iskale recepte ter eksponate.
Glede na pohvale, ki smo jih bile deležne, smo se kar izkazale. Nešteto dragocenih vezenih prtov in prtičev, latvic, skled, zajemalk, loncev, vrčev, posod, kosov pribora, kanglic, golida, posode za mast, modelčki za »puter«, kredenca, stoli, mizici, gašperček in kolmkišta, pa stari »pomivalni stroj«, ki je bil seveda pult s skritimi »ajmarji«, kjer so pomivali posodo, spodaj na policah pa hranili posode in jedi. Predstavile smo tudi jedi, ki so jih jedli za zajtrk, kosilo in za večerjo in še in še je krasilo naše mize ter pulte in tako izpričevalo našo preteklost, ki jo je treba spoštovati, saj nas je privedla v današnje čase.

Zahvaljujemo se našemu fotografu Alešu, ki je vse to poslikal, da si lahko ogledate na spletni strani Občine, in gospodu župniku, ki nam vedno rad posodi dvorano za naše delovanje.
Za razstavo smo se zelo trudile in jo celo podaljšale, da so si jo ogledali otroci iz vrtca in treh različnih razredov. Zanimivo je bilo opazovati začudene obrazke, ki so nejeverno opazovali čudne stvari, ki jih nimajo doma. Žal nam je, da naš poziv k sodelovanju v prejšnji številki ni obrodil sadov, da bi razstavile še več različnih predmetov. Smo bile pa opažene in pohvaljene od drugod, dobile smo vabilo, da razstavo ponovimo v eni od sosednjih občin, obeležil pa nas je tudi novinar Slovenskih novic in napisal čudovit članek, podkrepljen z lepimi slikami.

Kliknite za ogled galerije fotografij.

Sabina Grošelj