Upokojeni redni profesor informatike Univerze v Ljubljani in član Komisije za alternativne opraševalce dr. Janeza Grada nas je opozoril na direktivo EU, s kateri tudi Evropa želi spodbuditi pridelovalce hrane k ohranjanju žive narave in k skrbi za varnost ogroženih alternativnih opraševalcev, med njimi tudi čmrljev in čebel samotark. Zapisal je nekaj informacij o stališčih Evropske skupnosti ter o njihovem okoljevarstvenem ukrepu KOP-OP, ki mu jih je posredoval gospodar ekološke turistične kmetije Pr’ Krač, gospod Tone Čič. Informacija je namenjena predvsem kmetom, in sicer z namenom, da se le-ti poučijo o možnostih, ki jim jih nudita država in EU.

Dr. Grad je približek pogovora z Antonom Čičem zapisal takole: »Evropska skupnost podpira in financira petletni (za sedaj) okoljevarstveni ukrep OP za ohranitev žuželk, čebel, čmrljev … Namen ukrepa je vzpodbuditi kmete k ohranitvi naših drobnih, v naravi živečih koristnih sopotnikov. V ta namen jim zagotavlja denarno nadomestilo za različne oblike ohranjanja naravnega okolja s travniki in njivami, s ciljem zagotavljanja več virov hrane za žuželke, na primer s sejanjem več ajde, rdeče detelje – inkarnatke, facelije itd. ter z zmanjšanjem sejanja koruze za silažo, z opustitvijo košnje določenih delov travnikov ali z opravljanjem košnje samo enkrat letno v poznem poletju (avgustu) in podobno.

V projekt mora biti zajete najmanj 5–10 % površine obravnavane parcele. S takšnim načinom izrabe travnikov je možno doseči, da travniške cvetlice »dozorijo« in odvržejo zrelo seme, kar zagotavlja ohranjanje le-teh tudi v naslednjih letih, čmrlja gnezda pa ostanejo nedotaknjena (skoraj) ves čas razvoja čmrlje družine, do tedaj ko mlade matice že zapustijo gnezdo.

Na začetku projekta se slovenski kmetje niso preveč množično vključevali vanj, je pa vzpodbudno, da se je letos pridružilo kar 160 novih kmetij. Tudi v naši občini je na njivah vedno več ajde in facelije. Vsaj dva kmeta pa sta pokosila del travnikov samo konec avgusta, med njimi tudi Anton Čič in Ivo Orehek iz vasi Osredke.”

Gospod Čič je še povedal, da naj bi EU subvencioniranje pogojevala z vsakoletnim kolobarjenjem, a to iz njegovih izkušenj ni najboljša praksa za čmrlje, sploh če kolobarjenje pomeni tudi vsakoletno menjavo parcel pozno košenih travnikov. Slednje je namreč za čmrlje neprimerno, saj si le-ti mesta za gnezdo iščejo vsako leto praktično na istih parcelah. Obljubil je, da bo odredbo dobro preučil in po potrebi EU opozoril na problem.

Trenutno ni še nobenih komentarjev

Dodaj odgovor

Tvoj e-naslov ne bo objavljen. Polja označena z (*) so obvezna.