V soboto, 9. junija 2018, smo pred hišo v Senožetih, v kateri je zadnjih 11 let svojega življenja preživel pisatelj Miško Kranjec, pripravili lepo spominsko slovesnost ob 110-letnici rojstva ter 35-letnici smrti izjemnega pisatelja. Iz njegovih številnih del diha življenje prekmurskega malega človeka, z rokami in srcem pripetega na prekmursko zemljo. Opisuje človeka, ki nikoli ne obupa, saj je neuničljivo njegovo hrepenenje po boljšem življenju. Zakaj vsako, še tako težko in grenko, življenje je vendar lepo.

Gostitelj, župan Občine Dol pri Ljubljani, mag. Janez Tekavc, je vse prisotne pozdravil, poudaril pomen branja, sodelovanja, povezovanja in druženja prebivalcev in društev v obeh občinah. Mag. Damijan Jaklin, župan občine Velika Polana, nas je vse presenetil, ko je del svojega govora prebral v prekmurščini. Poudaril je, da občina že vrsto let podpira najrazličnejše dejavnosti, ki budijo spomin na pisateljevo delo in življenje. Slavnostni govornik, minister za kulturo, Anton Peršak, je poudaril, da se je Miško Kranjec v svojih delih nenehno spopadal z resnico časa, v katerem je živel, ter položajem preprostega kmečkega in delavskega človeka v času velikih političnih in svetovnih sprememb, ki so krojile življenje ljudi v Sloveniji. Bil je borca za pravice malega človeka in glasnik socialnih krivic.

V kulturnem programu so nastopili Trio trobent, učencev Glasbene šole Franca Šturma, je zaigral slovensko himno. Njihov mentor je prof. Martin Dukarič. Predstavili so se vsi učenci POŠ Senožeti, ki so pod mentorskim vodstvom Lilijane Meden odigrali dramski prizor z naslovom Kost ter zapeli prekmursko Vsi se venci venu. Nekoliko starejša gledališka skupina OŠ Janka Modra je odigrala odlomek iz knjige Povest o dobrih ljudeh. V vlogi slepe Katice je zapela Nika Žnidaršič. Njihova mentorica je Darja Dukarič. Da bi prisotni slišali mehko pojočo prekmursko besedo, je Prekmurka Metka Lupše prebrala odlomek iz knjige Potnik pod večer. Tudi sam Kranjec je na začetku svoje pisateljske poti rad ustvarjal v svojem domačem narečju. Moški oktet Belmura je čudovito zapel dve prekmurski pesmi v narečju. Glasovi so se prelivali in božali ušesa poslušalcev. Njihov strokovni vodja je Denis Zver. Nato so se predstavili še pevci Mešanega pevskega zbora Senožeti, ki so pod vodstvom Petre Frece ubrano zapeli dve pesmi, z izjemnim občutkom za moč in lepoto slovenske ljudske pesmi. Senožeški tamburaški orkester je pod vodstvom prof. Eve Dukarič izvedel skladbo z naslovom Savski valovi. Prav reka Sava je s svojim bogastvom v Senožeti zvabila pisatelja Kranjca. In tako kot v njegovi melodično zveneči pripovedi valovi v razvejanem toku ritem ponavljajočih se motivov prekmurskega življenja, tako so člani Senožeškega tamburaškega orkestra skušali z melodijo pričarati reko, ki kipi od silne moči, strasti in predanosti, zdaj spet se krotka in mirna leno vleče skozi zeleno dolino. Je bilo slišati šepet valovanja v strunah njihovih inštrumentov? In ker je bila celotna prireditev prežeta z elementi Prekmurja, se je tamburašem pridružila še Folklorna skupina iz Dolskega, ki je pod vodstvom Anice in Jožeta Zakrajška zaplesala splet prekmurskih ljudskih plesov. Tudi pisatelj je igral na več različnih inštrumentov in če so ljudje zraven še zaplesali …

Prireditev je z veznim tekstom povezala Darja Dukarič, izvrstno pa ga je brala Karmen Pustotnik. Za varnost, prevoze in parkiranje so skrbeli člani PGD Senožeti, nad ozvočenjem je bdel Luka Dukarič. Da je vse teklo po načrtih in so bile vse niti enakomerno napete, je od zamisli pa do končne realizacije skrbel Tomo Dukarič. Ker pa dva naredita za tri in trije za celo skupino, je imel tudi on kar nekaj pomočnikov. Za njihovo delo se jim iskreno zahvaljujem.
Domačina Viktorija in Matjaž Kranjec sta na široko odprla vrata svojega doma in nam z veseljem pokazala, kje je oče ustvarjal zadnja književna dela. Spominsko sobo so obiskali tudi nekateri učenci OŠ Janka Modra, o življenju pisatelja jim je pripovedovala Darja Dukarič, Andrej Bakovnik pa jim je razkazal sobo, v njej razstavljene predmete ter pisatelja predstavil tako, kot ga je doživljal za čas njegovega življenja.
Članice Aktiva žena Klas so pripravile izvrstno pecivo in mize so se šibile pod težo dobrot. Za dobro kapljico so poskrbeli kar Prekmurci sami, saj so pripeljali na »pokušino« vino s Kranjčeve brajde.
Hvala še vsem ostalim, ki niso imenovani, a so s svojim delom prispevali svoj kamenček v mozaiku celotne prireditve.

Darja D.

Trenutno ni še nobenih komentarjev

Dodaj odgovor

Tvoj e-naslov ne bo objavljen. Polja označena z (*) so obvezna.