Po raziskavi energijske učinkovitosti Slovenije – REUS 2017 je kurjenje drv še vedno najpogostejši način ogrevanja pri nas. Tako se ogreva kar 23 % vseh gospodinjstev. Pri tem pa verjetno marsikdo ne ve, da je zelo pomembno, kakšna drva za kurjenje izberemo. Če so ta vlažna, s kurjenjem škodimo okolju, obremenjujemo peč in dimnik, veliko slabši pa je tudi izkoristek energije.

Ker ima kurjenje na drva znaten obremenilni vpliv na okolje, je bilo že v letu 2013 v uredbo o izpustih iz malih in srednje velikih kurilnih naprav zapisano, da vlaga v polenih za kurjenje ne sme presegati 20 odstotkov lesne mase. V drugi polovici lanskega leta pa se je zapisano začelo tudi preverjati in tako je vseh 130 dimnikarskih družb pri nas od Ministrstva za okolje in prostor dobilo posebne merilnike, s katerimi lahko dimnikarji tudi pri vas preverijo, ali je vsebnost vlage v polenih, ki jih hranite doma, pod dovoljeno mejo. Uredba pa ne velja le za drva, temveč tudi za ostale oblike kurilnih sredstev, na primer žagovine, odrezkov, lubja …

Za uporabo preveč vlažnih drv in drugega materiala za kurjenje je predvidena globa, in sicer tudi do 4.000 EUR za posameznika in do 40.000 EUR za podjetje. Globo sme v primeru prevelike vlažnosti drv izreči okoljski inšpektor po pregledu, ki ga opravi na pobudo dimnikarske službe. 

Dimnikarji bodo meritve opravljali po predpisani metodi. Iz zaloge goriva bodo naključno izbrali vsaj tri polena in jih razpolovili. Na notranji strani sveže razcepljenega polena bodo meritev izvedli na treh točkah; eno na sredini razcepljene površine ter na dveh, ki bosta približno pet centimetrov oddaljeni od najbližjega odrezanega roba polena. Meritev se ne opravlja na zunanji strani polena ali na odrezanih straneh, pa tudi ne na smolnatih, grčavih ali razpokanih delih lesa. Na vsakem od treh polen opravi dimnikar tri meritve, končna vrednost pa je povprečje devetih posamičnih meritev. Slaba povprečna meritev je osnova za posvet o primernosti goriva in vplivu na kurilno napravo ali okolje. Opisana metodologija daje vtis, da gre bolj za meritev informativne narave, saj je pri takšnem odčitavanju nemogoče upoštevati vse spremenljivke, ki vplivajo na rezultat. Digitalni merilniki vlage merijo električno prevodnost lesa, na kar vplivajo temperatura zraka in lesa, zračna vlažnost, usmerjenost lesnih vlaken, za merodajno vrednost pa je treba upoštevati tudi drevesno vrsto in vračunati napako merilnika. Popolnoma zanesljive so lahko samo meritve na dimniku, kjer se izmeri količino trdnih delcev v dimu in tako dejanski vpliv kurilne naprave na okolje.

Ob tem so na odgovorni pojasnili, da bo nadzor v prvi vrsti namenjen ozaveščanju uporabnikov o pomenu pravilne uporabe suhega lesa, šele če se bodo kršitve nadaljevale, pa lahko sledi tudi kaznovanje. Če merilnika vlage še nimate, je zato sedaj čas, da si ga priskrbite. Gre za preprost informativni pripomoček, ki ga velja uporabiti tudi pri samem nakupu drv. 

Poleg vsega že omenjenega je pomembna tudi primerna priprava na kurilno sezono, ki se začne spomladi, ko se zadnja kurilna sezona konča. Takrat je najprimernejši čas, da si priskrbimo nov les za ogrevanje, saj pozimi sekan les vsebuje manj vode, do nove kurilne sezone pa imamo vsaj še pol leta časa. Spomladi imamo na voljo več časa, da poiščemo zanesljivega dobavitelja drv s konkurenčno ceno in pripravimo primeren prostor za shrambo. Razcepljena polena skladiščimo v pokritih in zračnih skladovnicah na sončni legi. Za bukov les stroka priporoča dvoletno sušenje. Z vestnim ravnanjem bomo veliko naredili za svoje okolje, hkrati pa bomo tudi prihranili pri ogrevanju. 

 

Trenutno ni še nobenih komentarjev

Dodaj odgovor

Tvoj e-naslov ne bo objavljen. Polja označena z (*) so obvezna.