Problem tudi v naši občini – pelinolistna ambrozija

Tudi v naši občini se soočamo s problemom invazivne rasti ambrozije.

 

Lastniki zemljišč ste jo dolžni odstraniti in zatirati, zato vam v nadaljevanju ponujamo nekaj dodatnih informacij:

Težave v Sloveniji:

  • do pred nekaj desetletji širjenje in naturalizacija slabo dokumentirana
  • danes ob vseh nižinskih cestah v strnjenih sestojih
  • zadnja leta tudi pojav kot plevel med koruzo
  • poznocvetoča enoletnica, cveti več mesecev
  • visoka sposobnost obnove s stranskimi poganjki
  • številna in dolgoživeča semena
  • vetrocvetka
  • pelod močno alergen
  • izkušnje z odstranjevanjem in nadzorom v drugih državah precej slabe
  • težko prepoznavna.

Kako se je lotimo?

  • Odredba o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia (MKGP 2010) – “Odstranitev … se izvede na stroške imetnika zemljišča”
  • formalna podlaga, a kako doseči izvajanje?
    – ročno puljenje, prekopavanje, ožiganje s plamenom
    – košnja ali mulčenje na višino 2 cm tik pred cvetenjem (kombinirati s prekopavanjem ali ožiganjem in/ali herbicidi)
    – večkratna košnja in vsejavanje trave
    – površine z večletno vegetacijo kosimo ali ožigamo enkrat letno, preden se vegetacija strne
    – v senci ali gostem posevku žvrklja oslabi
    – kombinirati mehanske in kemične ukrepe. (Vir: Jogan Nejc in Strgulc Krajšek Simona: Izbrane invazivne tujerodne vrste rastlin, 2010)
  • če jo odstranjujete ročno, se zaščitite z rokavicami in takimi oblačili, ki preprečijo stik rastline s kožo; če rastlina cveti, naj jo otroci ne odstranjujejo, odrasli jo odstranjujte popoldne in se dodatno zaščitite z očali in masko (vir: Pelinolistna žvrklja – ambrozija (Ambrosia artemisiifolia L.) – Inštitut za varovanje zdravja)
  • Plodovi so pogosto primešani hrani za ptice (npr. sončničnim plodovom), zato priporočamo vsakoleten skrben pregled zemljišč okrog krmilnic.

 

Več:

Vir: Ministrstvo za okolje in prostor

Foto: Peter Skoberne

Sodelujte na tradicionalni jesenski prireditvi!

Pozdravite jesen skupaj z nami!
Sodelujte na sejmu, tradicionalni jesenski prireditvi Pozdrav jeseni v deželi Jurija Vege, ki bo potekal 5. oktobra na športni ploščadi za Osnovno šolo Janka Modra na Vidmu.
Prijave ponudnikov, ki bi se želeli predstaviti na stojnicah, sprejemamo na 051 312 738 ali mija.bokal@razvoj.si do zapolnitve mest. Poudarek bo na lokalnih ponudnikih, stojnice bodo brezplačne.

Dva dogodka za naše najmlajše

Občina Dol pri Ljubljani vabi na odprtje in ogled razstave Ilustracije Irene Režek v Erbergova paviljona graščine Dol v četrtek, 5. septembra 2019, ob 18. uri ter na Pravljično urico in ustvarjalno delavnico Glinčki v soboto, 7. septembra 2019, ob 17. uri.

 

ILUSTRACIJE IRENE REŽEK
četrtek, 5. september 2019, ob 18. uri
Irena Režek rojena Cerar, se je rodila 17. julija 1985 v Ljubljani. Leta 2005
je zaključila Umetniško gimnazijo likovne smeri na Srednji šoli za
oblikovanje in fotografijo v Ljubljani. Študij je nadaljevala na Akademiji za
likovno umetnost v Ljubljani, na oddelku vizualnih komunikacij. Leta 2010
je diplomirala in dobila naziv diplomirana grafična oblikovalka. Med
študijem se je ves čas nagibala bolj k ilustraciji in animaciji. Leta 2007 je
odšla na izmenjavo v sosednji Zagreb, kjer je študirala klasično animacijo.
Po končanem študiju je bilo večina ustvarjalnih projektov povezanih z
ilustracijo in animacijo. Do danes je z ilustracijami opremila že kar nekaj
zgodb. Pripoved zgodb skozi podobe in pobeg v svet pravljic ji buri
domišljijo in daje ustvarjalno energijo.

 

sobota, 7. september 2019, ob 17. uri
Glinčki, pravljična urica in ustvarjalna delavnica
OGLED RAZSTAVE:
sobota, nedelja / od 16. do 19. ure
in po dogovoru M: 041/539-265 (do 22.9.2019)
Vabimo na pravljično urico, skupaj z lutko glavnega junaka.
Pravljico Glinčki je zapisala Tina Koščak z namenom spodbujanja
z mojstrskimi ilustracijami Irene Režek.
ustvarjanja. Bralcu skozi zgodbo in razstavljene ilustracije poskuša
Sledi izdelava Glinčkov. /prost vstop/

Za več informacij kliknite tukaj.

Pobuda za vključitev v občinsko ekipo prve pomoči RKS – OZ Ljubljana in Občine Dol pri Ljubljani

Rdeči križ Slovenije – Območno združenje Ljubljana in občina Dol pri Ljubljani objavljata pobudo, da se prijavite za članstvo v ekipi prve pomoči RKS – OZLJ in občine Dol pri Ljubljani.

Ekipa prve pomoči je ob nesrečah podpora nujni medicinski pomoči kadar zaradi okoliščin in razsežnosti nesreče redni sitem nujne medicinske pomoči ne more zagotoviti zadostne oskrbe poškodovanih, nenadno obolelih.

Članstvo v ekipi prve pomoči pomeni:

  • delovanje v ekipi,
  • obiskovanje treningov,
  • usposabljanj,
  • izvajanje brezplačnih delavnic, promocij TPO in
  • udeležba na preverjanjih.

Najpomembnejša naloga pa je odziv pri nesrečah

 ali kadar je potrebna druga humanitarna pomoč.

Postopek vključitev v ekipo poteka tako, da se priključite treningom ekipe prve pomoči. Na začetku kot imitator/imitatorka poškodb nato se počasi uvajate v prostovoljsko delo člana, članice ekipe.

Člani občinske ekipe prve pomoč so zavedeni v evidencah regijskega centra za obveščanje.

RKS – OZLJ jih v evidenco vpiše kadar prostovoljec, prostovoljka izkaže zanesljivost.

RKS – OZLJ, Tržaška 132, 1000 Ljubljana; 040 871 589, info@rdecikrizljubljana.si

Zainteresirane vabimo, da se prijavijo na e-pošto:

sandra.ucakar@dol.si ali po pošti na naslov:

Občina Dol pri Ljubljani, Dol pri Ljubljani 1, 1262 Dol pri Ljubljani

Rok za prijavo: 20. 9. 2019

Proslava ob 100-letnici Čebelarskega društva Dolsko

V soboto, 1. junija, je Čebelarsko društvo Dolsko praznovalo 100 let organiziranega delovanja, in sicer na domačiji Pr’ Krač v Dolskem. Proslavo so slavnostno pričeli z mimohodom: Otroška folklorna skupina Dolsko in Odrasla folklorna skupina Dolsko, nosilci praporov: ČD Kamnik, ČD Domžale, ČD Krtina Dob, ČD Lukovica, ČD Ig, ČD Ljubljana Moste – Polje, ČD Moravče, ČD Litija in ČD Dolsko. Prisotne sta nagovorila dolgoletni predsednik Ivan Mlakar in sedanji predsednik ČD Dolsko Peter Uršič.

Pester kulturni program so pod vodstvom Nataše Klemenčič izvedli Mladinski pevski zbor OŠ Janka Modra, Tamburaški orkester Senožeti, Folklorni skupini Dolsko, recitirala je Sara Šimenc in na harmoniko zaigral Klemen Uršič. Slovesnosti so se udeležili podpredsednik ČZS Marko Alauf, dr. Janez Grad, predstavnik Občine Dol in OŠ Janka Modra, župnik Alojz Grebenc in ostali pomembni gostje ter podporniki društva. V sklopu proslave je Čebelarsko društvo podelilo jubilejna priznanja, zahvale podpornikom, Čebelarska zveza Slovenije pa priznanja Antona Janše III. in II. stopnje.

Leta 1919, leto po veliki vojni, so se čebelarji zbrali v želji po organiziranem čebelarjenju. Čebelarji iz dolske doline, soustanovitelji skupne čebelarske podružnice v Krtini, so se leta 1921 odločili za odcepitev od brdske podružnice Krtina. Organizirali so svojo čebelarsko podružnico v Dolu, kasneje pa sedež premestili v Dolsko. V tistih časih so bila polja jeseni bela od ajde. Po tem so prišle druge, manj odporne kulturne rastline, ki so žal čebelarstvu prinesle tudi veliko slabega, zaradi nenehne in povečini tudi neustrezne uporabe pesticidov. Sedaj se ajda zopet vrača na naša polja. Prav tako se vedno bolj zasaja medovite rastline na vrtovih, saj je ljudem mar do okolja.

Čebelarsko društvo Dolsko je postavljeno na trdih temeljih in vseskozi z roko v roki sodeluje s šolo ter lokalno skupnostjo. Plod tega je lani odprt šolski čebelnjak pri OŠ Janka Modra in čebelarski krožek, za katerega je veliko zanimanje. V letošnjem letu je Občina izdala tudi koledar s čebeljimi motivi. Tudi pred leti zasajen lipov drevored v Dolskem in hruškov v Dolu sta dokaz, da je večini ljudi v teh krajih mar za okolje.
Letos je za čebelarje žalostno leto. Po burni pomladi čebelje družine brez naše pomoči ne bi preživele. Čebelarji upamo na lepše vreme, da se bodo čebele lahko najedle zunaj panjev brez našega hranjena. Da je to obdobje še bolj žalostno, so poskrbeli na SŽ, ki sporočajo, da naj čebele v 3-kilometrskem pasu okrog tirov zapremo, saj bodo plevel zatirali z glikofosfati. Brez čebele ni življenja, ni opraševanja, ne bi bilo sadja, ne bi bilo cvetočih zelenih polj. Zavedati se moramo, da je čebela indikator sprememb v okolju. Že najmanjše spremembe lahko pomenijo katastrofo.

Kljub vsemu čebelarji v naši občini vsako leto prebivalcem naše lepe dolske doline brezplačno s storitvami pridnih delavk darujemo 97.100 EUR. Gre za izračun po primerjavi z Avstrijo, kjer se opraševanje plačuje. Tam je cena opraševanja na čebelji panj oz. čebeljo družino 100 EUR.

Slovensko čebelarstvo ima zelo dolgo in bogato tradicijo. Ponosni smo na kranjsko sivko kot na našo avtohtono čebelo, na ohranjeno zeleno naravo, na slovenske čebelnjake, panjske končnice … Ponosni smo na to, da smo se pred tremi leti predstavniki čebelarskih društev ustanoviteljic Dolsko, Domžale, Krtina Dob, Lukovica in Moravče pričeli dogovarjati o izdaji skupne monografije in o skupni proslavi ter strokovnem simpoziju, ki sta potekala 9. marca letos v prostorih Čebelarske zveze Slovenije.

Čebelarji in dr. Grad smo pripravili tudi razstavo na temo čebel in čmrljev. Slavnostna otvoritev je potekala po uradnem delu proslave. Razstavo so si z zanimanjem ogledali tudi otroci PŠ Dolsko. Gostoljubnost družine Čič z domačije Pr’ Krač, sladke in slane dobrote pridnih gospodinj – Plamenk in odličen nastop vseh nastopajočih – vse to je slavnostno zaznamovalo 100 let našega društva. Vsem velika hvala in NAJ MEDI!

Čebelarsko društvo Dolsko