Upokojenci Dolskega na gorski višini 2.166 metrov

Ko smo v Društvu upokojencev Dolsko objavili povabilo na izlet v Avstrijo (Beljaška cesta in pohod na Dobrač) nas je skrbelo, če bo prijav dovolj, da bi izlet lahko tudi izvedli. Odziv upokojencev pa je bil nad pričakovanji. Avtobus bi morali zaradi velikega povprašavanja in več kot zadostnih prijav »še malo razširiti«.
V sredo, 1. avgusta, nas je pričakalo toplo in sončno jutro. Od nas je že pri vstopu v avtobus in med vožnjo sevala posebna energija. Vožnja skozi predor Karavanke do Beljaka je bila skoraj prekratka, saj nas je vodič ves čas s prijazno besedo opozarjal na vse znamenitosti ob poti.

Dopoldan smo si ogledali mesto Beljak. To je res lepo mesto z veliko znamenitostmi. Peš smo se podali skozi mestno jedro in pri ogledu cerkve tudi skupaj zapeli. Lepo je bilo slišati slovensko pesem. Upokojenci pa ne bi bili upokojenci, če si ne bi ogledali tudi trgovin in vseh »štantov«, kjer smo se okrepčali z kavico in pijačo.
Iz Beljaka smo se popeljali po Beljaški cesti. Že skozi okno avtobusa nam je sapo jemal prelep razgled. Ustavili smo se na razgledni ploščadi, ki leži nad 400 metrov globokim prepadom, ki je nastal ob potresu leta 1368. Odprl se nam je prečudovit razgled na Karavanke, Julijce, tromejo, koroška jezera. Ob poti med vožnjo smo občudovali še prečudovit alpski vrt, v katerem zagotovo raste, kot pravi stari rek, rožica za vsako bolezen.

Vožnjo smo nadaljevali do parkirišča na višini 1760 metrov. Na sam vrh, ki leži na višini 2166 metrov, so se odpravili najbolj zagnani »planinci«. Špela, Jani, Erna, Ivo, Marta in še mnogi drugi … Pravijo, da ni bilo naporno, je bil pa ves trud povrnjen ob pogledu z vrha gore s prečudovitim razgledom. Nekateri so v najvišji cerkvi v Evropi tudi pozvonili. Ostali, z malo slabšo kondicijo, smo počakali spodaj, kjer smo uživali v prečudoviti gorski naravi in krasnih razgledih. Ves čas so nas pozdravljali konji, krave in gamsi. Opaziti je bilo, kako ugodno ta višinski zrak in okolje vplivata na nas – vsi smo bili dobre volje, vedrih obrazov, prijazni eden do drugega, pa tudi zavriskali smo.

Po štiriurnem počitku smo se po Beljaški poti vračali proti domu. Vendar nesreča nikoli ne počiva in na poti se nam je pokvaril avtobus. S skupnimi močmi naših upokojencev, naj posebej omenim Marjana in Janeza, je popravilo uspelo. Nihče ob tem ni pokazal niti kančka slabe volje, vsi smo spodbujali naše fante, da je popravilo uspelo. Res neverjetno, kaj za dobro voljo naredijo hribi. Iskrena hvala tudi »našim fantom«.

Na slovenski strani nas je čakalo obilno pozno kosilo. Takšnih izletov, in mislim, da delim mnenja vseh udeležencev, si še želimo. Bilo je nepozabno!
Marija Zajec

V počastitev dneva državnosti – Slovenski dnevi na Ohridu

Slovenska ambasada v Makedoniji je bila tudi letošnje leto organizator festivala Slovenija na Ohridu ob slovenskem dnevu državnosti. Zlatka Tičar, predsednica TD Dolsko, nas je pogumno prijavila in tako smo se 22. 6. 2018 odpeljali proti Ohridu. Poleg Folklorne skupine Dolsko se je na slovenskem večeru predstavil še Senožeški tamburaški orkester, članice Aktiva žena Plamen pa so predstavile slovensko kulinariko.

Naša prva postaja je bila pri Brežicah, po tem pa smo skoraj brez postankov hiteli proti Beogradu. Pozno popoldan smo se že sprehodili po Beogradu. Zgodovina mesta je sega približno 7000 let nazaj. Gospodarji so se menjali, po letu 1945 pa je Beograd postal prestolnica Jugoslavije. Najprej smo se ustavili pri hramu sv. Save. Osnova ima obliko križa, višina zgradbe je 70 m, na vrhu stoji 10 metrov visok križ. Gradnja ene največjih krščanskih cerkva je trajala skoraj vse 20 stoletje. Sledil je vzpon na trdnjavo na Kalamegdanu, kjer so že Rimljani v 1. st. zgradili utrdbo – kastrum kot stalno vojaško taborišče. Celo “naš” Jurij Vega je računal, kako bi njegovi možnarji kar najnatančneje zadeli to obzidje, a je trdnjava preživela vihre vse do današnjih dni. Mi smo se najbolj nasmejali kipu Zmagovalca in nismo si mogli kaj, da ne bi zapeli lepe slovenske pesmi. Nato pa hitro v avtobus in že smo se pripravili na sedeče spanje do Ohrida, kamor smo prispeli v jutranjih urah.

Po nastanitvi smo se pripravili za večerno srečanje z organizatorjem. Tu so vsi trije predstavniki društev ter naša podžupanja Marija Zajec, ki nas je spremljala na naporni poti, uradno pozdravili organizatorja in izročili darila, ki smo jih prinesli s seboj. Poleg uradnega dela je bil čas namenjen tudi druženju in spoznavanju.
Naslednji dan smo spoznali staro mestno jedro Ohrida. Pred začetkom našega štetja in nekaj stoletij po tem so tu vladali Rimljani. Prevladovalo je krščanstvo in v najlepših časih je imelo mesto 365 cerkva. Po 1. balkanski vojni so ga priključili Srbiji, danes pa je del neodvisne makedonske države.
Makedonci so prijazni in gostoljubni ljudje. Če smo naleteli na težave, so bili vedno pripravljeni priskočiti na pomoč. Pa naj so se izgubili dokumenti, zastava, ključi sobe … Brez stresa, naglice in živčnosti. Mirno, kot da bi že vnaprej vedeli, da bo problem rešen. Seveda nismo pozabili, čemu smo prišli na Ohrid, zato smo vsak dan organizirali tudi vaje.
Obiskali smo delavnico, kjer še danes ročno izdelujejo papir po kitajski metodi iz 2. stoletja. Posebnost mesta so stare ohridske hiše z lesenimi oporniki in ozke ulice, kjer se drenjajo avtomobili in pešci, delček ceste pa si vzamejo tudi trgovci, ki na vsakem koraku ponujajo za turiste zanimive ohridske izdelke.

Ker je bilo vreme ves čas deževno, se nismo okopali v Ohridskem jezeru, ki ima tako čisto vodo, da se vidi do globine 22 metrov. Z ladjico smo se odpeljali do samostana sv. Nauma. Turki so staro cerkev porušili, a je bila v 17. stoletju ponovno zgrajena. V parku so pavi, ki jih je samostanu podaril Tito. Danes se v samostanu nahaja šola.
Marija Zajec, Zlatka Tičar, Majda Peterka in Tomo Dukarič so se udeležili uradnega sprejema pri veleposlaniku Republike Slovenije v Makedoniji. Prišel je tudi težko pričakovani večer. Plamenke so se dobro pripravile, mize bogato obložile s slovensko potico, zraven pa še po svojem receptu pekle krofe, ki jih je neverjetno hitro zmanjkovalo. Obiskovalci so se radi zadržali ob naših dobrotah in veliko je bilo takšnih, ki so hoteli imeti tudi recept. Mnogi kar niso mogli verjeti, da dobrote sproti nastajajo pred njihovimi očmi.

Zaradi slabega vremena je nastop potekal v dvorani. Najprej je Folklorna skupina ob zvokih tamburic zaplesala venček belokranjskih plesov. Že sama noša jemlje dih. Ko pa so se plesalci še urno zavrteli, je bil uspeh zajamčen. Da so plesalci prišli do sape in zamenjali folklorne obleke, so senožeški tamburaši zaigrali nekaj slovenskih ljudskih pesmi in največji aplavz je požela pesem Sem deklica mlada vesela. Sledil je še prekmurski venček s folklorno skupino. Zanos, veselje in dober nastop so nastopajoče ponesli in jim vdahnili žar. Srca so trepetala v želji, da bi vse, kar smo vadili, dobro in brez napak izpeljali in navdušili občinstvo. In komaj smo se zavedli, že je bilo vse za nami in spet nas je s svojo lepoto in preprostostjo očaralo mesto.

Na edini prosti dan smo se odpravili v mesto Struga, razpotegnjeno ob reki Drim. Obiskali smo pravo makedonsko tržnico. Tu nas je vodič seznanil s Struškim večerom poezije, ki ga obiščejo pesniki z vsega sveta, vedno pa se začne z recitacijo pesmi T ga za jug (Hrepenenje po domačem kraju) makedonskega pesnika, ki jo je napisal v tujini, kjer je zbolel in si želel še enkrat videti domači kraj. Sledili so Vevčani. Vas, ki jo je težko opisati. Treba jo je doživeti. Ponos, pripadnost, drznost, neupogljiv duh. Oblast jo je hotela zajeziti in 1987 so se Vevčani tej nameri uprli in posledice čutijo še danes. Pogumu domačinov so se pridružili tudi slovenski pesniki in poslanka Vika Potočnik. In prav zaradi tega so bila tudi nam vrata v vas na stežaj odprta. V domači gostilni smo si privoščili nekaj makedonskih tradicionalnih jedi, vsi smo se morali naučiti njihovo kolo, še nekaj starih pesmi prejšnjega stoletja in že smo hiteli v dolino.

Na Ohridu je bilo v večernih urah uradno slovo in podelitev priznanj nastopajočim skupinam. V zgodnjih urah smo prestopili mejo z Albanijo in najprej zagledali več vojaških bunkerjev, ki so zapuščeni strmeli v potnike. Prva postaja je bila v Tirani, ki nas je vse presenetila s svojim evropskim videzom. Ogledali smo si središče mesta in že smo hiteli proti Skadru, kjer smo prespali, zjutraj pa nadaljevali pot preko Hercegovine, za nekatere med nami pravo odkritje lepote narave, mimo čudovitih slapov Kravice, do Medžugorja. Nekaterim kraj ni pomenil nič posebnega, drugim se je uresničila želja, da bi videli, občutili in doživeli posebno energijo kraja. Obiskali smo cerkev sv. Jakoba in se družili ob Marijinem kipu. Žal so bile minute prekratke in že smo po avtocest hiteli, s čudovitim sončnim zahodom pred seboj, v domači kraj, kamor smo prišli v zgodnjih jutranjih urah.
Zahvaljujemo se Občini Dol pr Ljubljani za sofinanciranje naše udeležbe na dogodku.
Darja Dukarič

Napotki za ravnanje v vročini

Nacionalni inštitut za javno zdravje je objavil naslednji koristen članek, ki si ga velja prebrati:

Vročina v okolju lahko povzroči številne škodljive vplive na zdravje, zlasti pri občutljivejših skupinah prebivalstva. Z upoštevanjem napotkov za ravnanje v obdobju visokih temperatur lahko škodljive vplive omilimo ali preprečimo.

Koga  lahko vročina najbolj prizadene?

  • starejše in otroke,  
  • bolnike:  bolj ogroženi so  bolniki z obolenji, ki vplivajo na uravnavanje toplote v telesu, na mobilnost in sposobnost presojanja (npr. bolniki s   srčno žilnimi  obolenji in obolenji dihal, diabetiki, bolniki z obolenji ledvic, bolniki z duševnimi  motnjami, nepokretni;  na uravnavanje toplote vpliva tudi uživanje nekaterih zdravil),
  • osebe s socialno-ekonomskimi problemi  (ljudi z  nizkim  socialno-ekonomskim statusom, brezdomce, socialno izolirane, prebivalce, ki imajo slabši dostop do zdravstvenih ustanov),
  • osebe, ki so dodatno izpostavljene nekaterim dejavnikom iz okolja (onesnaženemu zraku; imajo slabše bivalne pogoje: bivajo v podstrešnih stanovanjih, v slabše prezračenih ali prenatrpanih prostorih, brez naprav za klimatizacijo; delavce, ki delajo  na prostem in prebivalce mest).

Kakšne težave povzroča vročina?

Daljše obdobje vročine lahko povzroči različne težave  in pregretje telesa:

  • kožne izpuščaje
  • vročinske krče
  • vročinsko izčrpanost
  • omedlevico – kratkotrajno izgubo zavesti
  • vročinsko kap.

Kako lahko preprečimo težave, ki lahko nastanejo zaradi vročine?

Težave preprečimo tako, da zmanjšamo obremenitev telesa s toploto

  • zmanjšamo izpostavljenost vročini:
    • se umaknemo v SENCO ali v HLADNEJŠE PROSTORE.
  • zmanjšamo nastajanje toplote:
    • OMEJIMO FIZIČNO AKTIVNOST.  Fizično aktivnost na prostem omejimo na jutranje in večerne ure.
    • Uživamo »lahko hrano«, v  manjših obrokih.
  • telesu omogočimo odvajanje toplote:
    • s pravilno izbiro OBLAČIL,
    • zadostnim uživanjem TEKOČIN.
  • Pomagamo drugim:
    • Nekateri ljudje so bolj OGROŽENI. Bodimo posebej pozorni na znake prizadetosti pri njih.
    • NIKOLI ne puščamo nikogar v zaprtem, parkiranem avtomobilu.
    • V primeru pregretja bolnika umaknemo na hladno (v senco ali hladen prostor). V primeru vročinske kapi takoj pokličemo ZDRAVNIŠKO POMOČ, obolelega ves čas hladimo. Z zdravnikom se posvetujemo tudi, če imamo neobičajne težave, ki ne minejo ali se večajo.
  • Ne pozabimo:
    • Ne pozabimo na zaščito pred SONCEM. V času njegove največje moči (med 10. in  17. uro) poiščimo senco. Zaščitimo se s sončnimi očali, pokrivalom za glavo, primernimi oblačili ter s širokospektralno zaščitno kremo (z zaščito pred UVA in UVB žarki) s sončnim zaščitnim faktorjem (t.j. SZF oz. angl. SPF) najmanj 30.
    • V vročini se HRANA hitreje pokvari. Bodimo pozorni na varnost hrane, ki jo uživamo in pravilno ravnanje s hrano.
    • ZDRAVILA shranjujemo na primerni temperaturi v skladu z navodili proizvajalca. Upoštevamo nasvete zdravnika.
    • Spremljamo NAPOVEDI IN OPOZORILA preko sredstev javnega obveščanja.

 


Natančnejše napotke si lahko preberete na naslednji povezavi.

Priporočila: Ne puščajmo otrok v parkiranem avtomobilu.

Infografika: Ravnanje v vročini

Študenti oddajte prošnje za bivanje v študentskih domovih do 16. avgusta!

Obveščamo, da je objavljen razpis za sprejem in podaljšanje bivanje študentov visokošolskega študija v študentskih domovih in pri zasebnikih. Rok za oddajo prošnje je 16. avgust 2018.

Prošnjo za sprejem in podaljšanje bivanja oddate preko elektronske vloge na spletnem portalu eVŠ http://portal.evs.gov.si/bivanje.

Predstavnik študentskih domov Ljubljana Aleksandar Matković je zapisal naslednje:

Iz leta v leto se trudimo zmanjševati čakalne vrste množičnih prvih vselitev ob začetku študijskega leta, kar nam tudi izredno dobro uspeva. V študijskem letu 2017/2018 smo namreč uspeli zagotoviti ležišča vsem študentom, ki so želeli bivati pri nas, že do sredine meseca novembra.

ŠDL zagotavlja kakovostno bivanje in nudi prostočasne dejavnosti na področju kulture in športa, poglablja raven medsebojnih odnosov, posameznika nauči medsebojnega sožitja in v vsakem pogledu mladim odpira vrata v svet. ŠDL je odprt za različnost, a se zaveda enotnega cilja vseh študentov: dokončanje želenega študija. Bivanje v ŠDL ne predstavlja zgolj bivanja, saj lahko stanovalci ŠDL prosti čas izkoristijo za druženje v klubskih sobah, na površinah za družabne športe, v fitnesu in na zunanjih vadbiščih. Kulturnikom in glasbenim navdušencem omogočamo uporabo glasbene sobe z izvrstno akustiko, sobe za glasbene nastope in kulturne prireditve. Nismo pozabili niti na ekološko osveščanje, prav tako pa nudimo površine za skupnostne vrtove, kjer imajo študentje možnost, da si sami pridelajo hrano in začimbe. Za vse, ki jim pridelava hrane ni tako blizu, pa je na voljo restavracija Rožna Kuh’na, ki ponuja pestre, zdrave in uravnotežene obroke.

Grajenje pozitivne izkušnje in začetek uvajanje v samostojno življenje lahko našim stanovalcem omogočimo v 29 domovih, kjer so vsakemu zagotovljeni optimalni pogoji za študij in raznovrstne obšolske dejavnosti. Ti domovi so razporejeni na različnih lokacijah v Ljubljani v bližini fakultet (Rožna dolina, Bežigrad, Mestni log, Šiška, Center)

Cenik si lahko ogledate na povezavi: http://www.stud-dom-lj.si/domovi/stroski-bivanja

ŠDL je od leta 2017 član mednarodnega združenja European University College Association. Z združenjem smo v zadnjem študijskem letu skupaj organizirali projekte, preko katerih smo stanovalcem ponudili možnost pridobivanja neformalnih kompetenc (npr. projekt Message to Europeans 3.0), organizirali študijske obiske karierne orientacije (obiskali smo podjetja, kot so Microsoft, WeTransfer, Smart PR, Armada Music in TomTom na njihovih sedežih v Amsterdamu), omogočili sodelovanje pri poletnih šolah (npr. Cambridge Summer School) ter organizirali druge podobne projekte.

Vselitev si zagotoviš s prijavo na: http://www.stud-dom-lj.si/sites/www.stud-dom-lj.si/files/razpis-2018-19-kon.pdf

Razpis za sprejem in podaljšanje bivanja študentov visokošolskega študija v študentskih domovih in pri zasebnikih za študijsko leto 2018/2019.

Naj ponovno izpostavimo, da se je dinamika vseljevanja spremenila in čakalne vrste niso več tako dolge. Študentom priporočamo, da po objavi prednostne liste spremljajo našo spletno stran in se seznanjajo z aktualno dinamiko vselitev ter se primerno organizirajo v času od začetka študijskega leta do vselitve v enega od naših študentskih domov.

Rok za oddajo prošnje za sprejem in podaljšanje bivanja je 16. avgust 2018.

Prošnjo za sprejem in podaljšanje bivanja oddate preko elektronske vloge na spletnem portalu eVŠhttps://portal.evs.gov.si/bivanje/.

Zahvaljujemo se vam, ker z oddajo prošnje ne boste odlašali do zadnjega dne.

Za dodatne informacije smo vam na voljo na: (01) 530 6027, (01) 530 6028, pisarnazasd@stud-dom-lj.si.

Razpis je objavljen na spletni strani Študentskega doma Ljubljana v rubriki bivanje razpisi – http://www.stud-dom-lj.si/bivanje/razpisi .

TV Slovenija vabi družine, ki rade pojejo skupaj

V oddaji Slovenski pozdrav, na TV Slovenija so v dveh sezonah že gostili 22 družin iz Slovenije in zamejstva. Družine so bile ob petju predvsem ambasador lepih družinskih vrednot. Družine pa so v domači občini s televizijsko ekipo tudi posnele predstavitev svojega domačega kraja.

Ni pomemben sestav, pomembna je energija, ubrano petje , korajža, volja. Družinam se lahko pridružijo tudi strici, tete, vsi ki lahko s svojimi glasovi pomagajo.

Družinam pri nastopu pomagajo glasbeni mentorji, ki jih obiščejo doma in se dogovorijo z njimi. V vsem se prilagodijo.

Ker je bila gledanost in zanimanje za to oddajo velika, so se v ekipi odločili za projekt 3.sezone.

 

Vsi, ki ste zainteresirani, se lahko posnamete z domačim mobilnim telefonom in videoposnetek skupaj s prijavo posredujete na naslov: slovenskipodzrav@rtvslo.si.

Za morebitna vprašanja se lahko obrnete na email naslov svabblaz@gmail.com.

 

Vabljeni k sodelovanju.

 

Vabljeni k sodelovanju v nagradni anketi

 

Celostna prometna strategija Ljubljanske urbane regije

V zadnjem desetletju se v Ljubljanski urbani regiji vse več pozornosti namenja trajnostni mobilnosti, saj je naš cilj znižati visoke stopnje emisij in hrupa v prometu ter prometne zastoje, zmanjšati uporabo osebnih vozil ter spodbujati uporabo javnega prevoza in nemotoriziranih načinov potovanja. Prebivalcem Ljubljanske urbane regije želimo tako ponuditi še boljše, učinkovitejše in bolj raznolike načine mobilnosti, ki bodo pripomogli k uresničevanju zastavljenih ciljev in s tem k višji kakovosti bivanja v regiji.

S tem namenom smo pristopili k izdelavi celostne prometne strategije (CPS), v okviru katere bomo pripravili temelje za nadaljnje dolgoročno načrtovanje prometa v regiji. Pri tem bo poseben poudarek namenjen ukrepom za spodbujanje trajnostne mobilnosti, usklajenih z gospodarskim in družbenim razvojem ter ohranjanjem visoke kakovosti okolja.

Dosedanje analize, ki so nastale na podlagi delavnic s ključnimi deležniki na področju urejanja mobilnosti ter intervjujev z župani in predstavniki občin LUR (Mestne občine Ljubljana ter občin Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dobrova-Polhov Gradec, Dol Pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Litija, Logatec, Log-Dragomer, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Škofljica, Šmartno Pri Litiji, Trzin, Velike Lašče, Vodice in Vrhnika), so pokazale, da je potrebno celostno prometno strategijo graditi na  intenzivnem razvoju javnega potniškega prometa, ki bi moral biti dostopen vsem, hitrejši, ugodnejši in udobnejši. Le tako bodo namreč lahko zagotovljene nujno potrebne hitre povezave z Ljubljano iz vseh smeri oziroma občin regije, kar je tudi eden izmed ključnih razvojnih ciljev regije

 

Vabljeni k sodelovanju v nagradni anketi

Pri nadaljnjem oblikovanju CPS pa so izredno pomembna mnenja, izkušnje in pobude vseh udeležencev v prometu,  zato je aktivno sodelovanje javnosti ključnega pomena. Želimo si namreč, da bo CPS blizu ljudem, da bo vključeval ukrepe, ki bodo reševali konkretne prometne izzive, s katerimi se prebivalke in prebivalci regije vsakodnevno soočajo. V ta namen smo pripravili spletno anketo (https://www.1ka.si/a/178347), s katero želimo pridobiti podatke o stališčih in željah glede urejanja vseh vrst prometa (hoja, kolesarjenje, javni, avtomobilski in mirujoč promet) predvsem na ravni regije, seveda pa tudi znotraj posamezne občine. Sodelovanje v anketi pa bo tudi nagrajeno. V mesecu septembru bo potekalo žrebanje, v okviru katerega bomo podelili zložljivo mestno kolo in številne nagrade za spodbujanje trajnostnih načinov mobilnosti, ki jih podarjajo Slovenske železnice in Ljubljanski potniški promet. Vabljeni k sodelovanju.

 

Pripravljavci CPS LUR: Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ljubljanski urbanistični zavod, Prometni inštitut Ljubljana in Inštitut za politike prostora.

Izdelavo CPS LUR sofinancirajo občine Ljubljanske urbane regije ter EU projekt SMART-MR (program Interreg Europe).

 

Več informacij: Katja Butina, tel: 01 306 19 14, mail: katja.butina@rralur.si

Povabilo k poletnemu projektu POLETAVCI-poletni bralci

Tudi letošnje leto naša Knjižnica Jurij Vega v projektu Mestne knjižnice Ljubljana Poletavci – poletni bralci in vabi vse otroke v starosti med 7 in 12 let, da si med poletnimi počitnicami, ki so dolge kar 68 dni, izberete 30 dni in vsak dan pol ure berete: knjige, časopisne članke, revije, stripe, turistične vodnike, recepte … V seznam bralnih dni vpišete, kaj ste prebrali.

Mama, oče, babica, dedek, starejši brat ali sestra, teta ali stric pa s svojim podpisom potrdijo, da ste res brali pol ure na dan. Dobite super navado in super nagrado: branje in majico, ki jo skupaj s priznanjem prejmete na zaključni prireditvi konec septembra.

Zgibanko in seznam bralnih dni dobite v knjižnici ali na internetni strani domače knjižnice. Lepo povabljeni k počitniškemu branju!

Pozor: ogenj ni igrača!

Med poletnimi počitnicami imajo otroci več časa za različne dejavnosti, tako doma kot na prostem. Ob tem je tudi več priložnosti, da se srečajo z nesrečami, med njimi tudi s požarom.

Da bi bili otroci pri vseh počitniških dejavnostih varni je pomembno, da jih poučimo o:

– nevarnosti ognja in vzrokih za nastanek požara,
– preventivnem ukrepanju in
– pravilnem ukrepanju ob požaru.

Kaj je požar
Požar je nenadzorovano širjenje ognja. Ob tem se razvijejo dim, vročina in strupeni plini, ki so nevarni za življenje in zdravje ljudi ter živali.

Trikotnik gorenja in gašenje
Za gorenje so potrebni trije elementi, ki tvorijo tako imenovani trikotnik gorenja. To so gorljiva snov, kisik in toplota. Če katerega izmed njih odvzamemo, bo gorenje prenehalo. Temu pravimo gašenje. Gasimo lahko s hlajenjem (odvzamemo toploto), dušenjem (odvzamemo kisik) ali odvzemanjem gorljive snovi (požar se nima več kam širiti).

Požarna varnost
To je varnost ljudi, živali in premoženja ob požaru. Še bolje pa je, če poskrbimo, da do požara sploh ne pride. Temu pravimo preventivno ukrepanje.

Preventivni ukrepi
Preventivni ukrep je upoštevanje znanja o tem, kako moramo ravnati, da ne bi povzročili požara. Nekaj pomembnih nasvetov:

  • električni vodniki in žice niso igrača, še zlasti so nevarni, če so poškodovani;
  • če kuhamo, nikoli ne zapuščajmo prostora, še zlasti, če je na štedilniku vroče olje;
  • sveče uporabljajmo zelo previdno, vedno jih postavimo na negorljivo površino, stojijo naj ravno in stabilno;
  • pirotehnična sredstva nam lahko ob nepravilni uporabi eksplodirajo v roki, iskre, ki nastanejo ob vžigu, pa lahko povzročijo požar;
  • prazne embalaže vnetljivih tekočin, kot so čistila, razredčila, laki in podobno, ter pršilk pod tlakom nikoli ne mečimo v ogenj;
  • če kurimo v naravi (piknik, kres ipd.), mora biti kurišče obdano z negorljivim materialom in dovolj oddaljeno od gozda ali posameznih dreves. Če je vreme suho in vetrovno, kurjenje raje opustimo.

Igra z ognjem
Z vžigalicami in vžigalniki se ne igrajmo. Takšno ravnanje je neodgovorno in nevarno. Tako ne ogrožamo le svojega življenja, temveč tudi življenje drugih ljudi. Še posebno pazljivo ravnajmo z odprtim ognjem:

  • na bencinski črpalki, ker so bencinski hlapi zelo vnetljivi;
  • v naravi ob suhem in vetrovnem vremenu, ker že nedolžna iskra lahko zaneti požar;
  • v prostoru, v katerem so prisotne nevarne snovi ali plinske jeklenke, ker lahko pride do eksplozije.

Kako se odzovemo, če izbruhne požar
Požar se lahko širi zelo hitro, zato je bistveno, da se odzovemo mirno, hitro in hkrati tudi pravilno, saj s tem lahko požar na začetni stopnji pogasimo tudi sami. Uporabimo gasilnik ali kako drugo priročno sredstvo.

Kako lahko sami pogasimo začetni požar
Če zaradi kakršnega koli vzroka vendarle zagori, lahko začetne požare manjšega obsega (npr. goreč predmet) pogasimo tudi sami z vsemi gasilnimi sredstvi, ki jih imamo pri roki, na primer z vodo, odejo, obleko, peskom, zemljo, vejami, lopato, metlo itn.

Gašenje z vodo je lahko tudi nevarno
Za pravilno in učinkovito gašenje je pomembno vedeti, kaj gori. Ali veste, da voda ni vedno primerno gasilno sredstvo? Je električno prevodna in zelo burno reagira z nekaterimi snovmi (s pregretimi maščobami). Zato električnih naprav in pregretega olja v ponvi nikoli ne smemo gasiti z vodo! Pregreto olje v ponvi najučinkoviteje zadušimo s pokrovko ali mokro krpo.

Gasilni aparat (gasilnik)
Najprimernejši za gašenje začetnih požarov je gasilni aparat ali gasilnik. Gasilniki so polnjeni z različnimi gasilnimi sredstvi (vodo, peno, CO2 ali ABC-prahom) in različnih velikosti. Na vsakem gasilniku je tudi navodilo, kako se uporablja. Preberite ga!

Umik na varno je evakuacija
Umik iz stavbe na varno se imenuje evakuacija. Umikamo se po najhitrejši varni poti na zbirno mesto. Evakuacijska pot je označena z evakuacijskimi znaki, ki s puščico kažejo smer umika iz stavbe vse do varnega zbirnega mesta. Evakuacijska pot je narisana na načrtu evakuacije, ki v objektu visi na vidnem mestu.

Pri evakuaciji je pomembno vedeti:

  • če je v prostoru dim, se premikajmo oziroma plazimo po tleh, saj je zrak pri tleh čistejši;
  • usta in nos si prekrijmo z vlažnim robčkom ali krpo ter se umikajmo v smeri evakuacije;
  • izhod iz zadimljenega prostora lažje najdemo, če se gibljemo ob stenah;
  • preden odpremo vrata, kljuko preverimo s hrbtno stranjo dlani. Če je topla, vrat ne odpirajmo, kajti na drugi strani je požar;
  • če zaradi ognja in dima ne moremo zapustiti sobe, zaprimo vrata, pred režo pod njimi pa položimo krpo, kar bo upočasnilo dotok dima v sobo;
  • če se ne moremo varno umakniti, odprimo okno in pokličimo na pomoč;
  • nikoli ne uporabljajmo dvigala, umikajmo se po stopnicah.

Zastrupitev z dimom
Dim, vročina in strupeni plini, ki so nevarni za življenje in zdravje ljudi ter živali, so spremljevalci vsakega požara. Največja nevarnost ob požaru je zastrupitev z dimom. Vdihavanje plinov, ki nastajajo ob požaru, vodi v nezavest. Ker je dim lažji od zraka, se bo zadrževal pod stropom, zato je v takšnem primeru najbolje, da se plazimo po kolenih. Če je le mogoče, si usta in nos prekrijmo z vlažnim robčkom, da bomo lažje dihali. Izhod iz zadimljenega prostora lažje najdemo, če se gibljemo ob zidovih.

Številka 112
Na številko 112 lahko pokličemo v kateri koli državi EU, če potrebujemo pomoč gasilcev, nujno medicinsko pomoč ali druge reševalne službe.
Na številko 112 lahko brezplačno pokličemo s stacionarnega ali mobilnega telefona, tudi če je račun prazen, ali pa pošljemo kratko sporočilo (SMS). Kličemo lahko 24 ur na dan, vse dni v tednu. Ob klicu na številko 112 ostanimo mirni in povejmo kdo kliče, kaj se je zgodilo, kje se je zgodilo, kdaj se je zgodilo, koliko je ponesrečencev, kakšne so poškodbe in  okoliščine na kraju nesreče ter kakšna pomoč je potrebna.

Več na www.sos112.si

Kranjec, ki je bil pravzaprav Prekmurec

V soboto, 9. junija 2018, smo pred hišo v Senožetih, v kateri je zadnjih 11 let svojega življenja preživel pisatelj Miško Kranjec, pripravili lepo spominsko slovesnost ob 110-letnici rojstva ter 35-letnici smrti izjemnega pisatelja. Iz njegovih številnih del diha življenje prekmurskega malega človeka, z rokami in srcem pripetega na prekmursko zemljo. Opisuje človeka, ki nikoli ne obupa, saj je neuničljivo njegovo hrepenenje po boljšem življenju. Zakaj vsako, še tako težko in grenko, življenje je vendar lepo.

Gostitelj, župan Občine Dol pri Ljubljani, mag. Janez Tekavc, je vse prisotne pozdravil, poudaril pomen branja, sodelovanja, povezovanja in druženja prebivalcev in društev v obeh občinah. Mag. Damijan Jaklin, župan občine Velika Polana, nas je vse presenetil, ko je del svojega govora prebral v prekmurščini. Poudaril je, da občina že vrsto let podpira najrazličnejše dejavnosti, ki budijo spomin na pisateljevo delo in življenje. Slavnostni govornik, minister za kulturo, Anton Peršak, je poudaril, da se je Miško Kranjec v svojih delih nenehno spopadal z resnico časa, v katerem je živel, ter položajem preprostega kmečkega in delavskega človeka v času velikih političnih in svetovnih sprememb, ki so krojile življenje ljudi v Sloveniji. Bil je borca za pravice malega človeka in glasnik socialnih krivic.

V kulturnem programu so nastopili Trio trobent, učencev Glasbene šole Franca Šturma, je zaigral slovensko himno. Njihov mentor je prof. Martin Dukarič. Predstavili so se vsi učenci POŠ Senožeti, ki so pod mentorskim vodstvom Lilijane Meden odigrali dramski prizor z naslovom Kost ter zapeli prekmursko Vsi se venci venu. Nekoliko starejša gledališka skupina OŠ Janka Modra je odigrala odlomek iz knjige Povest o dobrih ljudeh. V vlogi slepe Katice je zapela Nika Žnidaršič. Njihova mentorica je Darja Dukarič. Da bi prisotni slišali mehko pojočo prekmursko besedo, je Prekmurka Metka Lupše prebrala odlomek iz knjige Potnik pod večer. Tudi sam Kranjec je na začetku svoje pisateljske poti rad ustvarjal v svojem domačem narečju. Moški oktet Belmura je čudovito zapel dve prekmurski pesmi v narečju. Glasovi so se prelivali in božali ušesa poslušalcev. Njihov strokovni vodja je Denis Zver. Nato so se predstavili še pevci Mešanega pevskega zbora Senožeti, ki so pod vodstvom Petre Frece ubrano zapeli dve pesmi, z izjemnim občutkom za moč in lepoto slovenske ljudske pesmi. Senožeški tamburaški orkester je pod vodstvom prof. Eve Dukarič izvedel skladbo z naslovom Savski valovi. Prav reka Sava je s svojim bogastvom v Senožeti zvabila pisatelja Kranjca. In tako kot v njegovi melodično zveneči pripovedi valovi v razvejanem toku ritem ponavljajočih se motivov prekmurskega življenja, tako so člani Senožeškega tamburaškega orkestra skušali z melodijo pričarati reko, ki kipi od silne moči, strasti in predanosti, zdaj spet se krotka in mirna leno vleče skozi zeleno dolino. Je bilo slišati šepet valovanja v strunah njihovih inštrumentov? In ker je bila celotna prireditev prežeta z elementi Prekmurja, se je tamburašem pridružila še Folklorna skupina iz Dolskega, ki je pod vodstvom Anice in Jožeta Zakrajška zaplesala splet prekmurskih ljudskih plesov. Tudi pisatelj je igral na več različnih inštrumentov in če so ljudje zraven še zaplesali …

Prireditev je z veznim tekstom povezala Darja Dukarič, izvrstno pa ga je brala Karmen Pustotnik. Za varnost, prevoze in parkiranje so skrbeli člani PGD Senožeti, nad ozvočenjem je bdel Luka Dukarič. Da je vse teklo po načrtih in so bile vse niti enakomerno napete, je od zamisli pa do končne realizacije skrbel Tomo Dukarič. Ker pa dva naredita za tri in trije za celo skupino, je imel tudi on kar nekaj pomočnikov. Za njihovo delo se jim iskreno zahvaljujem.
Domačina Viktorija in Matjaž Kranjec sta na široko odprla vrata svojega doma in nam z veseljem pokazala, kje je oče ustvarjal zadnja književna dela. Spominsko sobo so obiskali tudi nekateri učenci OŠ Janka Modra, o življenju pisatelja jim je pripovedovala Darja Dukarič, Andrej Bakovnik pa jim je razkazal sobo, v njej razstavljene predmete ter pisatelja predstavil tako, kot ga je doživljal za čas njegovega življenja.
Članice Aktiva žena Klas so pripravile izvrstno pecivo in mize so se šibile pod težo dobrot. Za dobro kapljico so poskrbeli kar Prekmurci sami, saj so pripeljali na »pokušino« vino s Kranjčeve brajde.
Hvala še vsem ostalim, ki niso imenovani, a so s svojim delom prispevali svoj kamenček v mozaiku celotne prireditve.

Darja D.

Vlomi in drzne tatvine stanovanjskih hiš – kako se samozaščitno obnašati?

Premoženjska kazniva dejanja, predvsem govorimo o vlomih v objekte in tatvine na območju države, so v porastu. Pri preiskovanju kaznivih dejanj policisti pri svojem delu ugotavljamo, da se premalo samozaščitno obnašamo oz. ne storimo dovolj za zaščito svojega premoženja in s tem olajšamo delo storilcem tovrstnih kaznivih dejanj. Zaradi navedenega občanom predlagamo, da z dodatnimi ukrepi za zavarovanje svojega premoženja zmanjšajo možnost tveganja, da bi postali žrtve tovrstnih kaznivih dejanj.
– Ko zapuščate stanovanje oz. hišo vedno zaklepajte vrata in zapirajte okna – tudi na kip (škarje);
– najpogostejši način vloma v stanovanja in stanovanjske hiše je lomljenje ključavnic. Nezaščiten zunanji del cilindrične ključavnice je lahek plen vlomilcev. Preverite svoje cilindrične ključavnice in primerjajte stroške montaže ščita in stroške, ki lahko nastanejo zaradi vloma;
– varovanje lahko nadgradite s protivlomnimi vrati, kakovostnimi ključavnicami ali z namestitvijo prečne zapore;
– predlagamo vgradnjo kakovostne alarmne naprave, po možnosti povezane s podjetjem za varovanje;
– če je stanovanje v pritličju, zaščitite okna z varovalnimi protivlomnimi folijami ali vgradite mehansko zaščito na okenskih krilih;
– razmislite o namestitvi senzorskih luči in montaži magnetnih stikal (na okna in vrata) za sprožitev alarma;
– ob daljši odsotnosti se dogovorite s sosedi ali sorodniki, da vam praznijo poštni nabiralnik, dvigajo in spuščajo rolete, večkrat parkirajo pred vašo hišo in podobno, s čimer boste dajali vtis, da ste doma;
– ne puščajte ključev pod predpražniki, v koritih za rože, na okenskih policah, saj jih bodo storilci iskali tam. Ne pišite svojega naslova na obeske ključev, saj jih lahko izgubite ali pa vam jih ukradejo;
– ne puščajte avtomobilskih ključev v vozilu, garaži ali na vidnih mestih v stanovanju ali hiši. Vozilo zaklepajte tudi, ko ste doma;
– ne dajajte fotografij na Facebook in podobne strani, ker tako vse obveščate, da vas dalj časa ne bo doma;
– ne odpirajte vrat neznancem in jih ne spuščajte v stanovanje. Vedno se prepričajte, kdo je pred vrati;
– ne bodite preveč zaupljivi do različnih ponudnikov uslug in storitev, ki jih je veliko, vendar nimajo vsi poštenih namenov. Prvi cilj prevarantov je, da slišijo: »Izvolite, kar vstopite!«, drugi pa da vas okradejo ali ogoljufajo.

V kolikor pa ste žrtev kaznivega dejanja, boste z naslednjimi ukrepi pripomogli policistom k hitrejši in kakovostni prepoznavi oz. identifikaciji predmetov, ki jih policija najde oziroma zaseže pri svojem delu:
– zapišite si poglavitne lastnosti vrednejših predmetov;
– predmete fotografirajte, še zlasti je to priporočljivo za nakit in umetniška dela;
– če je mogoče, predmete označite z gravuro ali z UV-pisalom; Ob prijavi kaznivega dejanja ne pozabite povedati, da so predmeti označeni in do prihoda policistov ničesar ne premikajte in ne pospravljajte, da ne uničite koristnih sledi, ki so jih storilci pustili ob vstopu v vaše domovanje. Označene predmete bo lažje najti in vrniti.
Za morebitna vprašanja in dodatne nasvete pokličite na policijsko postajo oz. vodjo policijskega okoliša (tel. št.: 01 589 60 00), ki vam bo z veseljem posredoval več informacij.
Savo Gvardjančič