Uveljavljanje škode na kmetijskih in gozdnih kulturah od upravljavca

Postopek prijave škode lovski družini oziroma državnemu lovišču:

  1. Oškodovanec mora škodo od lovne divjadi pisno prijaviti lovski družini oziroma lovišču s posebnim namenom, v treh dneh, ko je škodo opazil. Priporočljiva je priporočena pošta. Obrazec za prijavo škode je na voljo na http://www.kgzs.si/LinkClick.aspx?fileticket=hQr6bSl-RiI=&tabid=225
  2. V osmih dneh od prijave škode se morata oškodovanec in upravljavec sporazumeti o višini škode. 
  3. Če do sporazuma ne pride, lahko oškodovanec pisno prijavi škodo »Komisiji za določanje višine škode na kmetijskih in gozdnih kulturah«, ki je organizirana za posamezen LUO po Upravnih enotah. 
  4. Komisija mora škodo oceniti najpozneje v 15 dneh.
  5. Če tudi na podlagi ocene komisije o višini škode ne pride do sporazuma med upravljavcem in oškodovancem lahko oškodovanec vloži tožbo pri pristojnem sodišču, najkasneje v roku treh let od nastanka škode.

Pri tem je treba opozoriti, da je lastnik kmetijskega ali gozdnega zemljišča, ki mu je prostoživeča vrsta živali povzročila škodo, upravičen do odškodnine, le, če je na primeren način kot dober gospodar naredil vse, da bi svoje premoženje glede na objektivno možnost nastanka škode obvaroval pred nastankom škode. Pri zavarovanih vrstah živali mora upoštevati Pravilnik o primernih načinih varovanja in vrstah ukrepov za preprečitev nadaljnje škode na premoženju (Uradni list RS 74/2005).

Lovska družina Pšata je na upravnem odboru sprejela sklep, s katerimi določa minimalne načine zaščite kmetijskih površin pred škodo, po katerem se obravnavajo vse zahteve za odškodnino. Pri tem smo upoštevali priporočila Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) in nismo presegli standardov, ki jih zahteva Republika Slovenija za uveljavljanje škode na nelovnih površinah in za škodo zavarovanih vrst živali. Priporočamo, da se pred izdelavo in uporabo zaščitnih sredstev posvetujete z LD Pšata, ki vam bo svetovala pri izbiri najboljših zaščitnih sredstev in v primeru intenzivne obdelave površin (večjih od 1 ha) tudi pomagala pri nakupu zaščitnih sredstev. 

Primerni ukrepi zaščite

Stalni nadzor zemljišča z obhodi in ob ugotovitvi škode takojšnje sodelovanje z upravljavcem lovišča oziroma s pooblaščencem Zavoda za gozdove Slovenije. Puščanje neobdelanega pasu med obdelovalnimi površinami (njive, vrtovi,…) in gozdom v širini vsaj 5 metrov. Ograjevanje s premično elektro ograjo z višino vsaj 1,5 m.

Ograditev vrednejših stalnih nasadov, sadovnjakov, ipd., s stalno ograjo višine vsaj 1,5 m. Plašenje s pomočjo različnih tehničnih pripomočkov (elektronske, pirotehnične naprave, silhuete naravnih plenilcev, kemična odvračala, ipd.). Bolj kot en sam ukrep plašenja so le-ti učinkoviti v kombinacijah, saj se živali le na enega hitro privadijo.

Ograja oz. zaščitna sredstva morajo biti v zglednem in delujočem stanju. Stebri morajo biti trdno in pokončno nameščeni v tla, mreža pa mora biti napeta ter na zgornjem, srednjem in spodnjem (na tleh) delu dobro pritrjena, da je odporna na vremenske vplive. Ograje morajo biti ustrezno vzdrževane, pri čemer se šteje, da je ograja ustrezno vzdrževana, če je mreža napeta in če je odstranjeno vse rastlinje, razen travne ruše v pasu enega metra za in enega metra pred ograjo oziroma do meje sosednjega zemljišča, kadar je razdalja med ograjo in mejo krajša od enega metra. Trava mora biti redno košena.

Akumulator električnega pastirja mora biti napolnjen, stanje napolnjenosti pa je treba redno preverjati. Električni pastir učinkovito deluje samo, če je pravilno priključen ter povezan na vse žice. Pod električnim pastirjem ne sme biti trave in drugih rastlin, saj žice ne smejo biti v stiku z nobenim predmetom. Pozimi je treba odstraniti sneg pod električnim pastirjem in otresti žice. Kapaciteta akumulatorja se pri nizkih temperaturah zmanjšuje, zato je potrebno bolj pogosto preverjati stanje napolnjenosti.  

Na vrtovih, nasadih, sadovnjakih, drevesnicah in intenzivnih kmetijskih kulturah, razen na intenzivnih sadovnjakih iz prejšnjega odstavka, je minimalna zaščita pred ptiči, ki so kot divjad opredeljeni v uredbi, ki ureja določitev divjadi in lovnih dob, uporaba odvračal. Odvračala so predmeti ali naprave, ki odvračajo divjad od premoženja, in so lahko mehanična, svetlobna, zvočna, kemična in druga.

Odškodnina

Oškodovanec je upravičen do odškodnine za škodo na kmetijskih in gozdnih kulturah, povzročeno od divjadi, če so bili izpolnjeni vsi standardi zaščite in so bila zaščitna sredstva dobro vzdrževana ter ves čas v delujočem stanju. Oškodovanec ni upravičen do izplačila odškodnine, če kmetijske površine niso bile ustrezno zavarovane ali je bila zaščitna oprema slabo vzdrževana, poškodovana, neustrezna ali nedelujoča.  

V kolikor je bilo ugotovljeno, da so bili izpolnjeni vsi standardi zaščite, je oškodovanec upravičen do izplačila odškodnine v vrednosti za območje in kulturo doseženega pridelka, obračunanega po tržni odkupni ceni iz preteklega leta, ki ga objavi Statistični urad Republike Slovenije.

Vsebina je povzeta iz Zakona o divjadi in lovstvu (ZDLov-1), priporočil ZGS, Pravilnika o minimalnih pogojih za zaščito posameznih nelovnih površin pred škodo od divjadi in drugih uradnih aktov.

LD Pšata

Trenutno ni še nobenih komentarjev

Dodaj odgovor

Tvoj e-naslov ne bo objavljen. Polja označena z (*) so obvezna.