Sedež Občine

Dol pri Ljubljani 1
1262 Dol pri Ljubljani
Telefon: 01 530 32 40
E-pošta: obcina@dol.si

Uradne ure
:
ponedeljek: 8:00 – 13:00
sreda: 8:00 – 13:00 in 15:00 – 17:00
petek: 8:00 – 12:00

Podatki za poslovanje

Matična številka: 5874173
Davčna številka: 81226748
Transakcijski račun: SI56 0122 2010 0000 473

Vodstvo

Župan: mag. Janez Tekavc,
e-pošta: janez.tekavc@dol.si

Podžupanja: Marija Zajec,
e-pošta: marija.zajec46@gmail.com
tel. št.: 01 530 32 52

Podatek o računu za nakazilo takse za pritožbe o upravnih zadevah občine

Račun: SI56 012224220309146
Sklic: 11 75213-7111002
Prejemnik: Upravne takse iz upravnih dejanj Občine Dol pri Ljubljani


Dobrodošli v deželi Jurija Vege!

Občina Dol pri Ljubljani leži na skrajnem vzhodu Ljubljanske kotline med Savo in vzpetinami severno od ceste Ljubljana – Litija. Del občine leži tudi na desnem bregu Save. Na pobočjih in vznožjih so razkropljene vasi s slikovitimi imeni, skupaj ima občina kar 19 naselij. Zaradi mnogih vodotokov so bili ti kraji že od nekdaj naseljeni, saj naj bi mimo Dola tekla znamenita rimska cesta od Vrhnike proti Celju. Ker je tudi reka Sava konec prejšnjega stoletja tekla bliže pod vasmi, so bili tu pristani za čolnarje in splavarje.

Sredi leta 2011 je imela Občina Dol pri Ljubljani približno 5.500 prebivalcev (približno 2.750 moških in 2.750 žensk). Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 93. mesto. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 166 prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti tu večja kot v celotni državi (101 prebivalec na kvadratni kilometer).

Čeprav občina Dol pri Ljubljani ne spada med največje občine v Sloveniji, pa smo bogati s številnimi znamenitostmi, privlačnimi predvsem za tiste, ki iščejo mir, radi odkrivajo svoje kotičke in cenijo naravno in kulturno dediščino. Bogastvo vsega je v varnih rokah gostoljubnih domačinov, ki obiskovalce sprejmemo s toplim nasmehom in radodarnimi rokami.

Z vami radi delimo našo Deželo Jurija Vege in rojstno hišo tega velikega matematika in topniškega strokovnjaka v Zagorici. Raziskujte arheološke najdbe in pustite se zapeljati v obdobja neolitika, eneolitika, bronaste dobe in zgodnjega srednjega veka, pa v čas, ko so naše kraje poseljevali Slovani. Vabimo vas na lov na sulca v elitnem sulčarskem revirju reke Save, kot je to pred mnogimi leti počel že kralj Aleksander. Po čudovit razgled se odpravite na katerega od bližnjih hribov, za konec pa si privoščite še izbrano kosilo v kateri od gostiln ali turističnih kmetij.

Prav turizem sem v zadnjih letih tudi pri nas močno razvija. Obiskovalci radi odkrivajo podeželje v neposredni bližini prestolnice, bogato naravno in kulturno – predvsem kulinarično dediščino, pa naše lokalne šege in navade. Prav s tem namenom kot vrhunce turistične ponudbe že nekaj let organiziramo sejme – osrednjega vsako leto v drugem od treh večjih krajev – v Dolu, Dolskem ali Senožetih, v preostalih dveh pa vaški tržnici. Vse tri etnološke prireditve ohranjajo in razvijajo lokalno dediščino ter promovirajo tudi domačo pridelavo sadja, zelenjave, medu in drugih lokalnih izdelkov. Lepo vabljeni, da nas na našem sejmu in tržnicah obiščete tudi letos!

Zakaj dežela Jurija Vege?

1355300_orig

Leta 1754 se je v vasi Zagorica pod Murovico rodil Jurij Vega (umrl leta 1802 v Nussdorfu pri Dunaju). Znameniti matematik, strateg in topniški strokovnjak je ponesel ime domačih krajev v širni svet. Njegova rojstna hiša je zgorela ob požigu vasi med 2. svetovno vojno, v sedanji hiši pa sta spominska soba in stalna razstava. Po njem smo občino Dol pri Ljubljani ponosno poimenovali tudi Dežela Jurija Vege.

Bil je najslavnejši slovenski matematik preteklih stoletij. Temeljni prispevek k svetovni znanosti, ki ga priznava ves svet, je izpopolnitev točnosti in uporabnosti logaritmov kot računskega pripomočka vse do sredine 20. stoletja. Najpopolnejši je veliki desetdecimalni latinsko nemški logaritmovnik (Thesaurus logarithmorum completus – Vollständige Sammlung grösserer logarithmisch – trigonometrischer Tafeln), ki je izšel leta 1794.

Po uporabi in pomenu tudi druga njegova dela presegajo prvotni namen, to je podporo pri poučevanju matematike. Njegovi učbeniki so doživeli številne (po)natise in prevode v druge jezike. Posebej je treba poudariti, da Vega velja za začetnika znanstveno utemeljene balistike. Pisal je tudi poljudne in znanstvene razprave. Med temi velja omeniti članek, ki ga je natisnila znanstvena akademija v Sankt Peterburgu, in sicer o številu pi, ki ga je izračunal na 140 decimalk. Razprava o sferoidnem preoblikovanju zemeljske krogle zaradi vrtenja je izšla leta 1798 v Erdfurtu, o problemu gibanja telesa po jašku, skopanem skozi sredino zemlje, leta 1800 na Dunaju, leto za tem pa še razprava o računanju mase planetov. Vega je med prvimi zunaj Francije populariziral francoski enotni desetiški merski sistem.

23. marca, na njegov rojstni dan, praznujemo občinski praznik. Dežela Jurija Vege je blagovna znamka v razvoju, ki povezuje različne turistične in druge akterje v občini Dol pri Ljubljani s težnjo, da bi povezala tudi nekoliko širše območje tja do Moravč. Znamka gradi na osebnosti svetovnega slovesa, Juriju Vegi. Pod imenom Dežela Jurija Vege se v zadnjih letih uspešno promovirajo posamezne prireditve, tematske poti, interesne skupine in podobno.

Kip Jurija Vege na fotografiji stoji na Tržaški cesti 25 v Ljubljani.


Kraji v občini

  • Brinje
  • Beričevo
  • Videm, Dol in Kleče
  • Zaboršt in Zajelše
  • Podgora
  • Dolsko, Kamnica, Petelinje, Vinje in Osredke
  • Klopce, Vrh, Zagorica in Križevska vas
  • Laze
  • Senožeti
  • Če se po Zasavski cesti peljemo iz smeri Ljubljane proti Litiji, so prva vas v občini Dol pri Ljubljani Brinje. Ležijo na nadmorski višini 281m in so rapotegnjena vas, ki leži na terasi okoli 10 m nad poplavno ravnico med levim bregom Save in Zasavsko cesto. Ime Brinje je verjetno nastalo zaradi grmičevja brinja, ki naj bi nekoč rastlo na tem območju. Prvotno je bilo naselje del vasi Beričevo, šele po letu 1930 pa se pojavi tudi uradno samostojno naselje z imenom Brinje. V bližini hiš se nahaja stara struga Save. v kateri je še voda, ki priteka iz dveh studencev, blizu vasi pa se čez Zasavsko cesto nahaja nadvoz, ki je ostanek stare obvozne železniške proge, ki so jo med 2. svetovno vojno zgradili Nemci. Leta 1952 je bil na brinovskem polju zgrajen Institut Jožef Stefan, v njegovi neposredni bližini pa se nahaja skladišče nizko- in srednjeradioaktivnih odpakov. V Brinjah je doma tudi ena izmed najbolj uspešnih slovenskih smučarskih tekačic Petra Majdič.

  • Če se iz Brinj peljemo proti Litiji, je naslednja vas Beričevo in leži na nadmorski višini 277 m. Prve omembe kraja segajo v leto 1320 in 1326, ko se je Beričevo imenovalo Werczaw. Med leti 1329 in 1444 se je imenovalo tudi Vertscach, Wertschach in Naberitschebin. Ime Beričevo naj bi nastalo po treh različnih ljudskih razlagah. Prva razlaga je, da naj bi kraj prvotno imenoval U borih, v borih ali v borštu, ker je tod raslo veliko borov. Po drugi razlagi naj bi imelo ozemlje, kjer danes stoji vas, v lasti lastnik s priimkom Verič. Cerkev naj bi v 15. stoletju prenesli iz spodnje savske terase na sedanje mesto, vas pa naj bi se takrat imenovala Veričevo. Kasneje naj bi se črka V spremenila v B. Zadnja razlaga pa pravi, da naj bi se v Beričevem zgodil uboj biriča, ki naj bi preveč nasilno izterjeval dajatve. Zadnja razlaga je manj verjetna, vendar se sklada z domnevo zgodovinarja M. Kosa. Leta 1374 se omenjata dva mlina pri Beričevem, leta 1439 pa se v urbarju kamniškega gospostva prvič omenja brod na Savi pri Beričevem, leta 1444 pa v seznamu avstrijskih fevdov prva slovenska oznaka kraja. Beričevo se nahaja na severnem obrobju Ljubljanskega polja ob stranski cesti Šentjakob ob Savi – Dol pri Ljubljani, med glavno cesto Šenjakob ob Savi – Litija, imenovani tudi Zasavska cesta in reko Savo. Je obcestno naselje, v njegovi neposredni bližini pa je zarasla stara struga Save, po kateri je tekla do leta 1886. V Beričevem se v Kamniško Bistrico izliva rečica Pšata, ob Zasavski cesti pa še danes stoji nekdanja železniška postaja nemške proge, saj so v času 2. svetovne vojne Nemci iz Črnuč skozi Beričevo zgradili svojo železniško progo. Na severni strani vasi se nahaja velika transformatorska postaja.

  • Videm, Dol in Kleče turisti in obiskovalci povezujejo v en kraj pod skupnim imenom Dol pri Ljubljani, kar je najbrž posledica sedeža tovarne JUB d.d. in le domačini strogo spoštujejo meje med njimi. Nekdaj so Dol imenovali tudi “Dolino veselja”, po graščini s tem imenom, ki jo je v letu 1540 dal pozidati Aleksander Gallenberg iz Sostrega. Po njem so se tamkajšnji vitezi imenovali Ostrovrharji, znani tudi iz Prešernove pesmi Turjaška Rozamunda. Med kasnejšimi lastniki so imeli graščino najdlje v lasti Erbergi. Baron Jožef Kalasanc Erberg je dal postaviti dve stavbi za knjižnico z več kot 6000 knjigami in bogat arhiv z numizmatičnimi zbirkami. Muzejska paviljona sta restavrirana in sta redka primera čistega klasicizma na Slovenskem.
    V njiju se redno odvijajo kulturni in družabni dogodki, predvsem številne razstave (tudi del domačih slikarjev amaterjev, izdelkov ljudske obrti …). Sprehodimo se lahko skozi gabrov drevored in pod mogočnimi platanami – spomladi, ko se ponuja preproga razkošnih barv, poleti v zavetju hladne sence, jeseni med šelestečim listjem in pozimi v miru osamelih ruševin in spečega drevja. Obe terasi, obnovljeno stopnišče in ograja še spominjajo na park, zasnovan kot francoski Versailles.
    Ne prezrimo niti obeliska, empirskega spomenika, ki ga je dal leta 1819 postaviti Jožef Kalasanc Erberg v čast prestolonasledniku Ferdinandu, ko ga je prišel obiskat v Dol kot svojega nekdanjega vzgojitelja na Dunaju. Že čez dve leti sta ob ljubljanskem kongresu dolsko graščino obiskala tudi cesar Franc I. in cesarica. Sprehod lahko nadaljujemo skozi hruškov drevored do grajske kapelice, ki na vzhodu zaključuje graščinsko posest.
    Če se bomo napotili skozi vas proti cerkvi, bomo opazili spominsko ploščo na rojstni hiši arheologa in antičnega zgodovinarja dr. Josipa Klemenca (1898 – 1967).
    Župnijska cerkev svete Marjete je starejša od graščine, omenjena je že leta 1427. Ima gotski prezbiterij in stolp, osmerokotna ladja pa je baročna.

  • Vasici Zaboršt s cerkvico sv. Katerine in Zajelše ležita neposredno čez Zasavsko cesto pod pobočji Krevljice, Ajdovščine in Koranta, kjer je velik športno rekreacijski center Korant. Tam se obiskovalcem, izletnikom, rekreativcem in športnikom ponujajo številne možnosti za najrazličnejše aktivnosti.

  • Podgora je gručasto, v vznožje Velikega vrha prislonjeno naselje ob stranski poti, malo stran od Zasavske ceste, med vasjo Zajelše in Petelinje, severno od glavne ceste Šentjakob ob Savi – Litija in reke Save. Leži na nadmorski višini 275 – 280m, na skrajnem vzhodu Ljubljanskega polja in obsega dva dela; na vzhodu je Mala vas, na zahodu pa Velika vas. Na prodnati obsavski ravnici je zaselek Na Polju. Na vzhodnem koncu vasi je opuščen kamnolom skrilavca. Konec leta 2004 so začeli z gradnjo 40 novih družinskih pritličnih hiš, ta gradnja je korenito spremenila videz vasi. Ob glavni cesti stoji bencinski servis OMV.

  • Celota so tudi vasi Dolsko, Kamnica, Petelinje, Vinje in Osredke. Njihov center je prav gotovo mogočna cerkev sv. Helene in Žerjavov grad. Ta je bil začasno v lasti nemškega viteškega reda. Kasneje ga je prevzela država Avstro-Ogrska in ga izročila rodbini Račič v zahvalo, ker so z brodovjem pomagali v vojni proti Beneški republiki. Po 2. svetovni vojni je bil grad nacionaliziran.
    Župnijsko cerkev prvič omenjajo listine iz leta 1495. Prvo cerkev na tem mestu so zgradili lastniki Žerjavovega gradu. Po izročilu jo je dala postaviti graščakinja Helena v čast svoji zavetnici. V zadnjih letih 18. stoletja so cerkev porušili in zgradili novo ter jo kasneje spreminjali do današnje podobe.
    Podružnično cerkev svete Agate ob Zasavski cesti naj bi leta 1500 dala zgraditi grajska hči Agata kot pokopališko kapelo. Danes je ob njej pokopališče za sosesko Dolsko.
    Cerkev Marije Vnebovzete v Vinjah je že od nekdaj romarska. To še danes potrjujejo romarji iz bližnje in daljnje okolice, ki se zberejo ob vsakem Marijinem prazniku.
    “Pri Pletarju” se imenuje hiša, kjer se je leta 1913 rodil prvi slovenski laični misijonar dr. Janez Janež, zdravnik kirurg, ki je od leta 1948 deloval na Kitajskem in Tajvanu. V spomin na njegovo nesebično delo stojita ob cerkvi sv. Helene v Kamnici njegov kip, delo Evgena Guština, in Pastoralni dom dr. Janeza Janeža s stalno razstavo.

  • Križevska vas je zadnja hribovska vas v občini Dol pri Ljubljani. Je gručasta vas, ki se nahaja v zahodnem delu Posavskega hribovja, severno nad dolino reke Save, na nadmorski višini 560 metrov. Leži pod prisojnimi strminami Ciclja (836m), ob cesti, ki pelje iz Kamnice v Veliko vas in naprej v dolino v vas Senožeti ali po hribu naprej v Moravče. Vas je bila prvič omenjena let 1304 in sicer v zvezi z nakupom dveh hub Hartvika Mengeškega za njegovo hčer Gertrudo kot doto za vstop v mekinski samostan klarisinj. Cerkev Sv. Križa v Križevski vasi se prvič omenja leta 1526, vednar je nastala že v 15. stoletju. Že pred tem pa je na tem mestu morala stati kapela ali večje znamenje. Prvotna cerkev je stala malce nižje, ob Vodnikovi hiši. Leta 1939 so odkrili njene poznogotske temelje in ostanke rimske stavbe z dekorativnim mozaikom, na Pelincu pa je bila prazgodovinska naselbina z nasipi. Nemci so vas 24. 8. 1944 požgali, po vojni je bila obnovljena.
    Če se odpravimo na cesto proti Klopcam, Vrhu, Zagorici in Križevski vasi, bomo uživali ob pogledu na dolino tja do Ljubljane z gradom. Lahko se povzpnemo na Murovico in nato prek Ciclja do Miklavža (741 m), ki je že v moravški občini. Klopce in Vrh ležita na vzpetinah pod Murovico, Zagorica in Križevska vas pa sta skriti za njimi.
    V Zagorici je bil rojen matematik, strateg in topniški strokovnjak Jurij Vega (1754 – 1802). Njegova rojstna hiša je tako kot vas in cerkev sv. Križa zgorela ob požigu 1944. V sedanji hiši je od leta 1976 spominska soba. Vabljeni na stalno razstavo in sprehod do bližnje cerkvice sv. Križa, ki stoji na lepi razgledni točki!

  • Laze so edina vas v občini, ki leži na malo razširjenem desnem bregu Save. Zahodno od nje je sotočje Save, Ljubljanice, Besnice in Kamniške Bistrice. Če sledimo Besnici oz. sadni cesti ob njej, se lahko pripeljemo na Janče. Kdor pa bi do tja raje pešačil, se nad Lazami povzpne v hrib in mimo posameznih domačij po makadamski cesti prispe do planinskega doma na Jančah (792 m).

  • Če se z Laz odpravimo proti vzhodu, bomo kmalu v litijski občini; po mostu v Jevnici pridemo v Senožeti, največjo in najvzhodnejšo vas v občini. Del evropske pešpoti E6 od Baltika do Jadrana teče skozi vas in povezuje Janče in Miklavža. Prijetna pot nas pripelje do Velike vasi pod Miklavžem in če se ne povzpnemo nanj, lahko proti vzhodu prispemo do Križevske vasi in Zagorice ter se nato spustimo navzdol proti Vinjam, Osredkam in Dolskemu. V Senožetih si je ustvaril dom tudi pisatelj Miško Kranjec (1908-1983).