V soboto, 1. junija, je Čebelarsko društvo Dolsko praznovalo 100 let organiziranega delovanja, in sicer na domačiji Pr’ Krač v Dolskem. Proslavo so slavnostno pričeli z mimohodom: Otroška folklorna skupina Dolsko in Odrasla folklorna skupina Dolsko, nosilci praporov: ČD Kamnik, ČD Domžale, ČD Krtina Dob, ČD Lukovica, ČD Ig, ČD Ljubljana Moste – Polje, ČD Moravče, ČD Litija in ČD Dolsko. Prisotne sta nagovorila dolgoletni predsednik Ivan Mlakar in sedanji predsednik ČD Dolsko Peter Uršič.

Pester kulturni program so pod vodstvom Nataše Klemenčič izvedli Mladinski pevski zbor OŠ Janka Modra, Tamburaški orkester Senožeti, Folklorni skupini Dolsko, recitirala je Sara Šimenc in na harmoniko zaigral Klemen Uršič. Slovesnosti so se udeležili podpredsednik ČZS Marko Alauf, dr. Janez Grad, predstavnik Občine Dol in OŠ Janka Modra, župnik Alojz Grebenc in ostali pomembni gostje ter podporniki društva. V sklopu proslave je Čebelarsko društvo podelilo jubilejna priznanja, zahvale podpornikom, Čebelarska zveza Slovenije pa priznanja Antona Janše III. in II. stopnje.

Leta 1919, leto po veliki vojni, so se čebelarji zbrali v želji po organiziranem čebelarjenju. Čebelarji iz dolske doline, soustanovitelji skupne čebelarske podružnice v Krtini, so se leta 1921 odločili za odcepitev od brdske podružnice Krtina. Organizirali so svojo čebelarsko podružnico v Dolu, kasneje pa sedež premestili v Dolsko. V tistih časih so bila polja jeseni bela od ajde. Po tem so prišle druge, manj odporne kulturne rastline, ki so žal čebelarstvu prinesle tudi veliko slabega, zaradi nenehne in povečini tudi neustrezne uporabe pesticidov. Sedaj se ajda zopet vrača na naša polja. Prav tako se vedno bolj zasaja medovite rastline na vrtovih, saj je ljudem mar do okolja.

Čebelarsko društvo Dolsko je postavljeno na trdih temeljih in vseskozi z roko v roki sodeluje s šolo ter lokalno skupnostjo. Plod tega je lani odprt šolski čebelnjak pri OŠ Janka Modra in čebelarski krožek, za katerega je veliko zanimanje. V letošnjem letu je Občina izdala tudi koledar s čebeljimi motivi. Tudi pred leti zasajen lipov drevored v Dolskem in hruškov v Dolu sta dokaz, da je večini ljudi v teh krajih mar za okolje.
Letos je za čebelarje žalostno leto. Po burni pomladi čebelje družine brez naše pomoči ne bi preživele. Čebelarji upamo na lepše vreme, da se bodo čebele lahko najedle zunaj panjev brez našega hranjena. Da je to obdobje še bolj žalostno, so poskrbeli na SŽ, ki sporočajo, da naj čebele v 3-kilometrskem pasu okrog tirov zapremo, saj bodo plevel zatirali z glikofosfati. Brez čebele ni življenja, ni opraševanja, ne bi bilo sadja, ne bi bilo cvetočih zelenih polj. Zavedati se moramo, da je čebela indikator sprememb v okolju. Že najmanjše spremembe lahko pomenijo katastrofo.

Kljub vsemu čebelarji v naši občini vsako leto prebivalcem naše lepe dolske doline brezplačno s storitvami pridnih delavk darujemo 97.100 EUR. Gre za izračun po primerjavi z Avstrijo, kjer se opraševanje plačuje. Tam je cena opraševanja na čebelji panj oz. čebeljo družino 100 EUR.

Slovensko čebelarstvo ima zelo dolgo in bogato tradicijo. Ponosni smo na kranjsko sivko kot na našo avtohtono čebelo, na ohranjeno zeleno naravo, na slovenske čebelnjake, panjske končnice … Ponosni smo na to, da smo se pred tremi leti predstavniki čebelarskih društev ustanoviteljic Dolsko, Domžale, Krtina Dob, Lukovica in Moravče pričeli dogovarjati o izdaji skupne monografije in o skupni proslavi ter strokovnem simpoziju, ki sta potekala 9. marca letos v prostorih Čebelarske zveze Slovenije.

Čebelarji in dr. Grad smo pripravili tudi razstavo na temo čebel in čmrljev. Slavnostna otvoritev je potekala po uradnem delu proslave. Razstavo so si z zanimanjem ogledali tudi otroci PŠ Dolsko. Gostoljubnost družine Čič z domačije Pr’ Krač, sladke in slane dobrote pridnih gospodinj – Plamenk in odličen nastop vseh nastopajočih – vse to je slavnostno zaznamovalo 100 let našega društva. Vsem velika hvala in NAJ MEDI!

Čebelarsko društvo Dolsko

 

Trenutno ni še nobenih komentarjev

Dodaj odgovor

Tvoj e-naslov ne bo objavljen. Polja označena z (*) so obvezna.