Znameniti sokrajani

petra majdič

V Deželi Jurija Vege se ni rodil le Jurij Vega, temveč tudi drugi znameniti možje in žene. V Beričevem se je rodil skladatelj Jurij Fleišman, arheolog Josip Klemenc in prevajalec Janko Moder v Dolu, v Dolskem prvi slovenski laični misijonar na Kitajskem dr. Janez Janež. V najvzhodejšem delu občine, v Senožetih, si je dom ustvaril pisatelj Miško Kranjec, danes pa si lahko ob predhodni najavi v hiši ogledamo spominsko sobo. Ime naših krajev je v svet ponesla tudi naša najboljša tekačica na smučeh, vrhunska športnica Petra Majdič!


Častni občani

  • Petra Majdič
  • Janko Moder
  • Dr. Janez Janež
  • Alojzij Grebenc
  • Antonija Jemec
  • petra majdičSmučarska tekačica Petra Majdič je v svoji 16 let dolgi karieri s svojim pristopom k tej garaški smučarski disciplini odločilno zaznamovala obdobje od leta 1997 pa do 2012, predvsem tudi z rezultat na svetovnem nivoju. Smučarski tek je bil vseskozi nekako postranska dejavnost v zimskih športih, s pojavom Petre Majdič pa se je ta miselnost spremenila. S svojimi rezultati je ogromno naredila za promocijo svoje vasi Brinje in občine Dol pri Ljubljani. S ponosom je novinarjem pojasnjevala, kje je ta deželica, ki se imenuje Slovenija. Tudi po njeni zaslugi nas ne zamenjujejo s kakšno drugo državo. S svojo pojavo simbolizira šarm, skromnost, poštenost, delavnost, slava ji ni stopila v glavo.

    Na mednarodnem prizorišču se Petra pojavi kot mladinka leta 1998 na evropskem pokalu v Furtwangnu, kjer osvoji 13. mesto. Od takrat pa do 16. marca 2011, ko je zadnjikrat stala na najvišji stopnički zmagovalnega odra, je zabeležila 24 zmag v tekmah svetovnega pokala, 48 krat je stala na stopničah. Osvojila je srebro in bron na sprintu na svetovnih prvenstvih v Oslu in Saporu ter najdragocenejšo trofejo – bron na olimpijskih igrah v Vancouvru. Petri veliko pomenijo tudi številni naslovi državne prvakinje, svetovne vojaške prvakinje, visoke uvrstitve na Pro ski touru in maratonih v Skandinaviji. Za svojo srčnost in promocijo Slovenije ja iz rok tedanjega predsednika države dr. Danila Turka prejela zlati red zaslug za Slovenijo. Uvrstila se je tudi med redke športnike, prejemnike priznanja humanitarne fundacije Terry Fox za junaštvo na olimpijadi.

    Težko je opisati in našteti vse, kar je Petra Majdič v svoji več kot 16 let trajajoči športni karieri naredila za promocijo športa, Brinja, občine Dol pri Ljubljani. Vsi smo se že v prvem letu Petrinega nenastopanja na tekmah najvišjega ranga lahko prepričali, koliko je naredila in v kakšno sivo povprečje je padel naš smučarski tek. Pri tem ne gre pozabiti, da je kljub slavi ostala skromna in prijazna do vsakogar, da ostaja Človek. O Petri je posnetih kar nekaj dokumentarnih filmov in TV oddaj, o njej pa bodo govorili še rodovi, kajti Petra je postala športna legenda, tako kot so to Leon Štukelj, Miro Cerar, Primož Peterka …

  • janko moderJanko Moder je bil rojen 8. maja 1914 v Dolu pri Ljubljani, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo. Ker so njegovi vzgojitelji kmalu opazili nadarjenost za učenje, so ga poslali v Ljubljano, na Marijanišče. Kasneje se je vpisal na slavistiko (vmes je študiral tudi elektrotehniko) in po končanem študiju začel poučevati na gimnaziji v Ljubljani. Hkrati je delal pri Mohorjevi družbi in bil dramaturg v Državnem gledališču v Ljubljani. Leta 1945 je bil devet mesecev zaprt v ljubljanskih zaporih.

    Tam je spesnil sonetni venec sonetnih vencev Sla spomina. V sonetih opisuje življenje v zaporih. Zbirko je izdal ob svoji osemdesetletnici. Po letu 1954 je bil prevajalec v svobodnem poklicu, več let predavatelj na Akademiji za gledališe, radio, film in televizijo, urednik pri Cankarjevi založbi, jezikovni svetovalec in lektor pri Mohorjevi družbi, Mladinski knjigi, Mestnem gledališču Ljubljanskem.

    Je avtor številnih jezikovnih razprav, člankov in radijskih oddaj. Kot član jezikovnih komisij pri Slovenski akademiji znanosti in umetosti je sodeloval pri vseh izdajah Slovenskega pravopisa. Bil je član jezikovnega razsodišča. Urejal je različne knjižne zbirke, med njimi zbirko Nobelovci.

    Sestavil je tudi Leksikon nobelovcev. Bil je soustanovitelj in predsednik Društva slovenskih književnih prevajalcev. Janko Moder je prevajal iz več kot 20 jezikov. Izšlo je več kot 500 njegovih knjižnih prevodov in preko 200 govorno izvedenih gledaliških in radijski del. Dobil je Sovretovo nagrado in več tujih nagrad, med njimi za prevode iz norveščine nagrado kralja Olafa in za prevode iz nizozemščine nagrado Martinusa Nijhofa. Bil je častni član Slavističnega društva Slovenije in Društva slovenskih književnih prevajalcev.

  • janez janežJanez Janež se je rodil materi Ani in očetu Francu Janežu. Njegova mati je bila zelo verna in je želela, da bi sin po maturi študiral teologijo, Janez pa se je raje odločil za študij medicine. Leta 1937 se je zaposlil kot kirurg v Ljubljani in bil prvi, ki je v ljubljanski bolnišnici izvedel krvno transfuzijo, kar je celo med slovenskimi zdravniki malo znano. Službo zdravnika je opravljal tudi med drugo svetovno vojno. Ob koncu leta 1947 je odšel v Rim, kjer je spoznal lazarista Ladislava Lenčka, ki ga je navdušil, da bi kot zdravnik pomagal misijonarjem na Kitajskem. Odločil se je postati laiški misijonar. Na Kitajskem je delal kot zdravnik v bolnišnici, ki so jo vodili italijanski menihi kamilijanci in šolske sestre iz Slovenske Bistrice. Bolnišnica je bila ob njegovem prihodu v precej slabem stanju in osebje ni bilo primerno usposobljeno, pod njegovim vodstvom pa je doživela pravi razcvet. Med okoliškim prebivalstvom se je začel širiti glas o čudežnem zdravniku, ki zna pozdraviti vse težave. Kasneje je predano delal tudi na Tajvanu in umrl 11. oktobra 1990. Pokopali so ga v Luodongu, na zadnjo pot ga je pospremila nepregledna množica ljudi. Leta 1963 mu je tajvanska vlada za požrtvovalno delo podelila najvišjo državno nagrado »Dobri človek«. V Luodongu so leta 2007 odprli Spominski center Janeza Janeža. Papež je dr. Janežu podelil red svetega Silvestra in Gregorja Velikega.
    V naši občini deluje Društvo misionarja dr. Janeza Janeža, ki ureja tudi stalno razstavo.

    Več na http://sl.wikipedia.org/wiki/Janez_Jane%C5%BE

  • alojzij grebencAlojzij Grebenc je prišel v župnijo Dol, Sv. Marjeta, leta 1998 na prošnjo nadškofa dr. Franceta Rodeta in od takrat je poleg rednega dela župnika opravil še veliko pomembnih zadev v župniji. Uredil je zadeve v postopku denacionalizacije, z Občino Dol pri Ljubljani je izvedel prodajo bivšega župnišča za občinsko stavbo, potem pa se je lotil gradnje novega župnišča, ki je nekakšen skupek nekdanjih objektov, ki so bili pred vojno v lasti župnije, med vojno pa porušeni in požgani. Mogočno pročelje sedanjega župnijskega poslopja zdaj krasi center Dola. Postopno se je lotil obnove vseh treh cerkva, pri čemer je vzorno sodeloval z Zavodom za spomeniško varstvo in domačo občino.

    Alojzij Grebenc se ljubiteljsko ukvarja z raziskovanjem zgodovine in je ob 300-letnici velike prenove cerkve v Beričevem napisal kratek zgodovinski pregled te podružnice z naslovom Beričevo spomine hrani. Dobro sprejeta knjiga ga je nagovorila, da se je lotil raziskave arhivskega gradiva župnije po raznih arhivih in pisnih virih. Ob 750-letnici prve do zdaj znane pisne omembe zapisa krajevnega imena DOL je izšel prvi del zgodovine župnije z naslovom Tam v Dolu roža rase, v pripravi za tisk pa je sedaj že tudi drugi del s podnaslovom Naša naselja. Tu bo opis vseh naselij v občini in način preživljanja tukajšnjih prebivalcev skozi stoletja. V načrtu je še tretji del, kjer bodo predstavljeni šolstvo, kultura in pomembne osebnosti. V zbranih delih je tako marsikatero informacijo rešil pozabe in jo ohranil za prihodnje rodove. Pravijo, da kdor pozna preteklost, razume sedanjost in lahko predvideva, kakšna bo prihodnost, ali, kakor je zapisal g. Grebenc v uvodni besedi ob izidu prve knjige, da kdor pozna zgodovino svojega rodu, domače župnije in naroda, ta zna spoštovati delo svojih prednikov in ima potrebno samozavest, ki ga usmerja v to, da se čuti poklicanega, da naredi nekaj dobrega tudi za svojo župnijsko in narodno skupnost. Poznavanje zgodovine dviga zdravi ponos in samozavest!

    Alojzij Grebenc je tudi dekan dekanije Ljubljana-Moste, ki obsega petnajst župnij, porabijo pa ga tudi v nekaterih komisijah bolj gospodarske narave v nadškofiji.

    G. Grebenc si ves čas prizadeva za lepo in prisrčno sožitje vseh ljudi, trudi se graditi mostove z ljudmi različnih nazorov, ker se zaveda, da vsi živimo na isti zemlji in da vse ljudi ogreva isto sonce. Zato bi morali živeti v miru, sožitju, solidarnosti in prijateljstvu. Vesel je, da ima lepe odnose z občino, s šolo in z raznimi društvi, kar z zadovoljstvom pove tudi po televizji, kjer občasno sodeluje v pogovornih oddajah, zlasti na kanalu A, tako da tudi na ta način skrbi za prepoznavnost naše občine širom po Sloveniji.

  • antonija jemec

    Antonija Jemec, rojena 27. 10. 1931 v Petelinjah, je v svoji mladosti aktivno sodelovala kot igralka pri Kulturno-umetniškem društvu Dolsko. Kmalu se je pridružila cerkvenemu pevskemu zboru Sv. Helene Dolsko, kjer prepeva že več kot petdeset let. Predvsem pa vsa ta leta ohranja našo dediščino pletarstva. Kot prva med slovenskimi rokodelci je skušala prenesti svoje znanje na mlajše rodove s pletarskim krožkom na Osnovni šoli Dolsko. Še vedno se rada odzove na povabila različnih ustanov (šole, muzeji, …), kjer predstavi svoj dejavnost.

    Prejela je naziv Mojster domače obrti in priznanje Zlata vitica (junij 2000), ki ju podeljuje Obrtna zbornica Slovenije. S tem jo strokovnjaki tega področja uvrščajo v sam vrh slovenskih rokodelcev. Prof. dr. Janez Bogataj jo je uvrstil med domače obrtnike v svoji knjigi Mojstrovine Slovenije. Hkrati sta Televizija Slovenija in Založba Rokus leta 1999 posneli skupni projekt – televizijsko serijo v petnajstih delih – Srečanja s sodobnimi rokodelci, kjer je bila ponovno prestavljena kot pletarka. Ob predstavitvi knjige so razstavili njene izdelke na Japonskem in v Los Angelesu. Pred tem smo lahko videli njeni izdelke na drugih razstavah širom po Sloveniji (Slovenj Gradec, Dobrunje, Ljubljana, …), med drugim tudi v Dolskih paviljonih avgusta 1998. Izpod njenih rok prihajajo pletene umetnine različnih oblik, od najpreprostejših košaric, cekarjev, koškov in bolj zapletenih izdelkov in verskih simbolov. Danes krasita elitne dvorane po svetu njena rožna venca (Vatikan in Lourdes), narejena v eni od najlepših ročnih spretnosti.

    Antonija Jemec je velikanski lipov list z vpletenim rožnim vencem iz 118 košaric podarila tudi papežu Janezu Pavlu II. ob obisku v Vatikanu.

    Antonija Jemec je prispevala k boljšemu, kvalitetnejšemu in polnejšemu življenju občanov in ima pomen za razvoj in ugled občine na področju umetnosti, kulture ter humanitarnih in drugih dejavnosti. Za častno občanko občine Dol pri Ljubljani predlagalo Društvo misijonarja dr. Janeza Janeža.

    Pletarstvo je bilo nekoč pomembna dejavnost na številnih domačijah v naši občini, zato je pletena kitka danes vpletena tudi v občinski grb.