Rezultati JP Energetika Ljubljana

Avtor: Občinska uprava, 28.10.2020

Dom je način bivanja

Dom ni le osrednja točka našega življenja, ni samo prostor, v katerem se z najbližjimi počutimo varne. Je tudi način bivanja. To je eno od ključnih vodil Javnega holdinga Ljubljana in povezanih javnih podjetij, ki Mestni občini Ljubljana zagotavljajo številne kakovostne storitve, vse dni v letu. V tokratni številki predstavljamo Javno podjetje Energetika Ljubljana, ki meščankam in meščanom omogoča celovito oskrbo z energijo, in sicer s toploto, z zemeljskim plinom in elektriko.

 

Energetika Ljubljana omogoča celovito oskrbo z energijo.

Daljinsko ogrevanje in oskrba z zemeljskim plinom

S toploto iz sistema daljinskega ogrevanja in z zemeljskim plinom Energetika Ljubljana trenutno oskrbuje 75 odstotkov stanovanj v Mestni občini Ljubljana, do leta 2024 pa načrtuje povečanje na 80 odstotkov.

Daljinsko ogrevanje oziroma vročevodni sistem ogrevanja se razprostira predvsem v osrednjem delu mesta Ljubljane in oskrbuje okoli 64.700 uporabnikov. Omrežje zemeljskega plina se razprostira tudi na obrobju mesta in v nekaterih sosednih občinah, s plinom pa se za ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode ali za kuho preko omrežja Energetike Ljubljana oskrbuje okoli 64.000 uporabnikov.

Skupaj predstavljata enega največjih ter okoljsko in energetsko učinkovitih sistemov za daljinsko oskrbo z energijo v tem delu Evrope.

Zemeljski plin in daljinska toplota imata v Ljubljani že zelo dolgo tradicijo. Prihodnje leto obeležujemo 160 let oskrbe s plinom in 60 let oskrbe s toploto. Skupna dolžina infrastrukture, to je vseh cevi vročevoda in plinovoda, danes obsega kar 1.600 km. To pomeni, da bi jih lahko eno za drugo položili od Ljubljane pa vse do Londona.

Toplotna in električna energija iz visoko učinkovite soproizvodnje

Toplota za potrebe sistema daljinskega ogrevanja Ljubljane je proizvedena v enoti TE-TOL, ki jo poznamo tudi kot toplarno v Mostah, in sicer v soproizvodnji, skupaj z električno energijo. Enota TE-TOL je tudi največji tovrstni energetski objekt v Sloveniji. Na leto proizvede okoli 1.300 gigavatnih ur toplotne energije in okoli 350 gigavatnih ur električne energije.

Količina toplote, ki jo v obliki vroče vode vsako leto proizvedejo v enoti TE-TOL, predstavlja kar polovico vse toplote, ki je v namen daljinskega ogrevanja proizvedena v Sloveniji. Količina proizvedene električne energije pa zadošča za pokritje vseh potreb po elektriki za polovico gospodinjstev v Mestni občini Ljubljana.

Zemeljski plin za trajnostni promet

Energetika Ljubljana zagotavlja tudi zemeljski plin za okolju prijaznejši promet. Gre za t.i. stisnjen zemeljski plin (mednarodna oznaka CNG), ki v avtobusnem, tovornem in osebnem prometu predstavlja pomemben trajnostni ukrep. Energetika Ljubljana si kot največji ponudnik goriva za okolju prijazna vozila na zemeljski plin v Sloveniji prizadeva za širitev uporabe in mreže polnilnic. V Ljubljani sta trenutno aktivni dve polnilnici, in sicer v Šiški in na Dolgem mostu. Do konca leta 2020 bo postavljena nova polnilnica ob Letališki cesti in v letu 2021 še na parkirišču P&R v Stanežičah.

Nekaj pomembnejših obratovalnih podatkov

	LETO 2010	LETO 2019
SISTEM DALJINSKEGA OGREVANJA
Dolžina vročevodnega omrežja v km	252,9	271,1
Dolžina parovodnega omrežja v km	10,6	8,5
Proizvodnja toplote v MWh	1.520.600	1.290.100
SISTEM OSKRBE S PLINOM
Dolžina plinovodnega omrežja v km	626,4	726,0
Distribuirane količine zemeljskega plina v MWh	848.304	766.021
Prodane količine CNG z lastno porabo v MWh *oskrba s CNG se je začela v letu 2011	0,00	39.607
ELEKTRIČNA ENERGIJA
Proizvodnja el. energije (lokacija Šiška) v MWh	36.781	51.053
Proizvodnja el. energije (lokacija Moste) v MWh	453.933	335.531
Proizvodnja iz sončne elektrarne v MWh (nameščena je na strehi sedeža družbe)	69	87

 

Na proizvodnjo energije v največji meri vplivajo potrebe uporabnikov, na njihove potrebe pa v veliki meri zunanje temperature zraka, še posebej, ko govorimo o energentih za ogrevanje. Velik pomen za končno porabo energije pa ima tudi energetska učinkovitost. Energetika Ljubljana zato omogoča tudi ukrepe za povečanje energetske učinkovitosti, saj ti omogočajo prihranek energije oz. zmanjšanje njene končne porabe.

Strateški energetsko-okoljski načrti

Izgradnja plinsko-parne enote

Ključen energetsko-okoljski projekt Energetike Ljubljana, ki je že v teku, je izgradnja plinsko-parne enote. Ta bo v enoti TE-TOL nadomestila dva od treh premogovnih blokov in s tem omogočila, da se že z letom 2022 iz Ljubljane umakne večina premoga (70 odstotkov). Primarni energent za proizvodnjo toplotne in električne energije bo tako postal zemeljski plin.

Energetska izraba Ljubljanice ob istočasni vzpostavitvi krožne plovne poti

Vzpostavitev krožne plovne poti na območju mesta Ljubljane s perspektivo širitve plovnosti v gornji tok Ljubljanice vključuje poleg Mestne občine Ljubljana v nadaljevanju tudi občini Brezovica in Vrhnika. Projekt ima skozi prioritetno zagotavljanje habitata za vodne organizme velike naravovarstvene in skozi možnosti energetske izrabe in alternativnih prometnih tokov okoljske potenciale. Nenazadnje bo projekt pospešil razvoj in urbanizacijo velikega dela, sedaj neatraktivnega dela toka Ljubljanice, reko s tem približal prebivalcem in v končni fazi zagotovil delovna mesta, povezana z aktivnostmi na in ob reki. Realizacija projekta bo v končni fazi omogočila nadaljnji razvoj vodnih športov in imela tudi velik izobraževalni pomen. V obsegu načrtovanih posegov so tri zapornice z ribjimi stezami, dve splavnici, tri male hidroelektrarne in postajališča plovil. Z načrtovano rečno marino v zgornjem toku in širitvijo plovnosti proti Vrhniki, bo reka, tako kot je v preteklosti že bila, ponovno postala pomembna vodna pot Ljubljanske regije.

Energetska izraba goriva iz odpadkov iz RCERO Ljubljana

Ravnanje z odpadki je danes tisto okoljsko področje, kjer je nujno poiskati celovite in trajnostne rešitve, vključevati oz. povezovati različna področja in deležnike. Zavedamo se, da smo za svoje odpadke odgovorni sami, zato si v okviru sistema ravnanja z odpadki na nivoju Mestne občine Ljubljana prizadevamo najti tudi trajnostno rešitev za uporabo tistega dela komunalnih odpadkov, ki ostane po predelavi mešanih odpadkov v RCERO Ljubljana. Gre za približno 70.000 ton energetsko koristnega goriva iz odpadkov, ki se sedaj vozijo oz. izvažajo na druge lokacije po Sloveniji in v tujino. Skupaj smo si  zadali nalogo, da preučimo možnosti, kako z uporabo najnovejših tehnologij, ki imajo najmanjši vpliv na okolje, trajno in koristno uporabiti to gorivo in iz njega pridobiti toplotno in električno energijo ter s tem koristno zaključiti snovni tok odpadkov v okviru koncepta krožnega gospodarstva.

 

Fotografije

Avtor: Urban Štebljaj

  

Energetika Ljubljana s toploto in z zemeljskim plinom oskrbuje tri četrtine stanovanj v Mestni občini Ljubljana.

INFOGRAFIKA

 

Če bi vse cevi vročevoda in plinovoda položili eno za drugo, bi z njimi prišli od Ljubljane pa vse do Londona.

Avtor Aerovizija:

Do leta 2022 bomo iz Ljubljane umaknili večino premoga. Zgradili bomo plinsko-parno enoto, ki bo nadomestila dva od treh premogovnih blokov.

 

Zemeljski plin se v stisnjeni obliki uporablja tudi kot pogonsko gorivo (CNG). V Ljubljani sta trenutno aktivni dve polnilnici, v Šiški in na Dolgem mostu, do konca leta bo postavljena še ob Letališki cesti in prihodnje leto na parkirišču P+R v Stanežičah.

 

Pomembnejši kazalniki za obdobje desetih let 2010-2019